31. REDNI LETNI RAZGOVORI V PODJETJU INDRAMAT ELEKTROMOTORJI D.O.O.Tatjana Svoljšak, 2013, diplomsko delo Opis: Vodja in zaposleni se enkrat letno srečata v odprtem dialogu, kjer se pogovorita o opravljenih nalogah in o doseženih ciljih za preteklo leto ter postavita temelj za prihodnje leto, tako na področju strokovnega kot tudi osebnega razvoja.
Diplomsko delo obravnava izvajanje rednih letnih razgovorov v podjetju Indramat elektromotorji, d. o. o., kjer jih izvajajo že od leta 2005. Da bi izvedeli, kako se ti razgovori izvajajo v praksi v navedenem podjetju, smo v uvodnem delu diplomskega dela opredelili problem ter si zastavili 5 raziskovalnih vprašanj, na katera smo skušali poiskati odgovore.
Diplomsko delo obsega dva dela - teoretični in empirični.
V teoretičnem delu smo najprej opredelili pojma komuniciranje in redni letni razgovor, določili smo njegov namen in cilje, se poglobili v pripravo, vsebino in potek rednega letnega razgovora. V nadaljevanju smo se posvetili poročilu in arhiviranju rednih letnih razgovorov, dejavnosti po opravljenem razgovoru, prednostim in možnim slabostim, izobraževanju vodij, razvoju zaposlenih ter predstavitvi podjetja Indramat elektromotorji, d. o. o.
V empiričnem delu smo izvedli raziskavo glede uspešnosti izvajanja rednih letnih razgovorov v proučevanem podjetju.
S pomočjo zaposlenih v podjetju in z elektronsko spletno anketo (za vodje in zaposlene) smo poskušali ugotoviti, kako so v podjetju organizirani redni letni razgovori, ali zaposleni poznajo njihov namen, ali pripomorejo k učinkovitosti in zadovoljstvu zaposlenih, ali zaposleni dobijo povratno informacijo ter ali so vodje dovolj izobraženi za izvajanje rednih letnih razgovorov.
Rezultati raziskave so pokazali, da je izvajanje rednih letnih razgovorov v podjetju Indramat elektromotorji, d. o. o. dobro organizirano, da so tako vodje kot zaposleni seznanjeni z njihovim namenom, da zaposleni od svojih vodij dobijo povratno informacijo ter da so vodje dovolj izobraženi za izvajanje rednih letnih razgovorov.
Poleg tega je bilo ugotovljeno, da redni letni razgovori le deloma pripomorejo k učinkovitosti in zadovoljstvu zaposlenih ter da je to stanje nujno treba izboljšati, zato smo podali predloge za izboljšanje. Ključne besede: - komunikacija
- redni letni razgovor
- vodja
- zaposleni
- cilj Objavljeno v DKUM: 24.07.2013; Ogledov: 2682; Prenosov: 294
Celotno besedilo (912,60 KB) |
32. ZADOVOLJSTVO ZAPOSLENIH Z IZVEDBO REDNIH LETNIH RAZGOVOROV V PODJETJU ELEKTRO GORENJSKAVanja Pantović, 2013, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo z naslovom Zadovoljstvo zaposlenih z izvedbo rednih letnih razgovorov v podjetju Elektro Gorenjska je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. Teoretični del se osredotoča na opredelitev pojma razvoj kadrov, redni letni razgovor, namen in cilj razgovora ter prednosti le-teh. Največji poudarek je namenjen poglavju o dejavnostih priprave in izvedbe rednih letnih razgovorov, v katerem so podrobno predstavljeni: organizacija izvedbe rednih letnih razgovorov, sama priprava na redni letni razgovor, vsebina razgovora ter počutje in dejavnosti neposredno po opravljenem razgovoru. Ključne besede: Kadri, razvoj kadrov, redni letni razgovor, vodenje, zadovoljstvo Objavljeno v DKUM: 02.07.2013; Ogledov: 1980; Prenosov: 286
Celotno besedilo (1,54 MB) |
33. UVEDBA REDNEGA LETNEGA RAZGOVORA NA NEVROLOŠKI KLINIKI UNIVERZITETNEGA KLINIČNEGA CENTRA LJUBLJANATanja Škorjanc, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Uvedba rednega letnega razgovora na Nevrološki kliniki Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je sestavljeno iz dveh delov, teoretičnega in raziskovalnega.
V prvem, teoretičnem delu smo na podlagi pregleda domače in tuje literature podrobneje predstavili pojem rednih letnih razgovorov (v nadaljevanju RLR) ter opredelili njegove namene in tematiko. Teoretično smo predstavili njegovo sestavo in uporabnost v praksi. Predstavljen je način komuniciranja pri RLR, sama izvedba ter posamezne faze RLR-jev: priprava na razgovor, razgovor, zapis razgovora. V tem delu je predstavljen tudi Univerzitetni klinični center Ljubljana (v nadaljevanju UKC Ljubljana) ter Nevrološka klinika, kjer je bila raziskava narejena.
V drugem, raziskovalnem, delu smo predstavili rezultate, pridobljene na podlagi anonimnega anketnega vprašalnika, ki je bil razdeljen med zaposlene v zdravstveni negi in rehabilitaciji na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana. Dobljene rezultate smo statistično obdelali ter jih predstavili s pomočjo grafov in tabel. Podane so tudi ključne ugotovitve in predlogi za uvedbo RLR v prakso. Ključne besede: redni letni razgovor, zaposleni, komunikacija, odnosi, Nevrološka klinika Objavljeno v DKUM: 12.03.2013; Ogledov: 1959; Prenosov: 183
Celotno besedilo (669,51 KB) |
34. UVEDBA REDNIH LETNIH RAZGOVOROV V JAVNEM GOSPODARSKEM ZAVODU BRDOSonja Jagodic, 2012, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo raziskovali, kaj zaposleni v Javnem gospodarskem zavodu Brdo (v nadaljevanju JGZ Brdo) menijo o uvedbi rednih letnih razgovorov. O letnih razgovorih je dostopna tako tuja kot tudi domača literatura. Magistrska naloga je razdeljena na tri dele.
V prvem, teoretičnem delu naloge, je podana teoretična opredelitev sistema rednih letnih razgovorov z opisom posameznih aktivnosti, nalog in postopkov, ki skupaj sestavljajo učinkovit sistem rednih letnih razgovorov. Redni letni razgovori so oblika motiviranja zaposlenih, saj sodelavec skozi razgovor dobi nazaj povratne informacije o prispevku, ki ga vloži k poslovanju podjetja. Sodelavec se tako zave svoje vrednosti v kolektivu.
V drugem delu je predstavljen JGZ Brdo, kjer je predstavljena njegova dejavnost ter njegova organizacijska struktura. Podrobneje se predstavi tudi kadrovska služba, katere delo bo uvedba rednih letnih razgovorov.
V tretjem delu naloge smo s pomočjo anketnega vprašalnika skušali ugotoviti, kakšno je mnenje zaposlenih o uvedbi rednih letnih razgovorov v JGZ Brdo.
V magistrski nalogi smo prikazali potrebo po uvedbi rednih letnih razgovorov v JGZ Brdo. Na osnovi rezultatov anketnega vprašalnika, njihove analize ter teoretičnih spoznanj so podane glavne ugotovitve.
Na koncu naloge je predstavljena priprava in uvedba rednih letnih razgovorov v JGZ Brdo. Rešitev problema želimo predstaviti skozi postopnost uvajanja razgovorov v proučeni organizaciji, kjer smo vključili vse elemente, ki so potrebni za njegovo uspešno izvedbo. Ključne besede: Redni letni razgovor, Vodja, Zaposleni, Komunikacija, Javni zavod Objavljeno v DKUM: 16.01.2013; Ogledov: 2353; Prenosov: 299
Celotno besedilo (1,38 MB) |
35. REDNI LETNI RAZGOVORI V OŠ VALENTINA VODNIKAMarjetka Celarec, 2012, diplomsko delo Opis: Redni letni razgovor je eno izmed najučinkovitejših sredstev za izgradnjo zaupanja med vodjo, posameznikom in delovno skupino. Je osnovni instrument medsebojne komunikacije, preko katere krepimo vezi znotraj kolektiva, kar je ključnega pomena pri uresničevanju ciljev. Slednje je tudi vodilo za nastanek diplomskega dela.
V teoretičnem delu so predstavljeni pojmi, povezani z rednim letnim razgovorom: od opredelitve osnovnih pojmov pogovor-razgovor, različnih vrst in oblik, njihovega namena in značilnosti, koristi, vpliva na zadovoljstvo zaposlenih do celoletnih aktivnosti za samo izvedbo.
V nadaljevanju je predstavljena Osnovna šola Valentina Vodnika Ljubljana (v nadaljevanju OŠ Valentina Vodnika) kot izobraževalni zavod z dokaj centraliziranim šolskim sistemom, kjer država ureja vprašanja organizacije, njihove vsebine, materialno finančne pogoje delovanja, nadzor nad uresničevanjem zastavljenih ciljev in sprejemanja odgovornosti. Predstavljen je tudi segment dopolnilnega programa storitev šole, kjer ima vodstvo dovolj prostora za samostojno oblikovanje strateškega plana.
Sledi raziskava rednih letnih razgovorov, ki se izvajajo na OŠ Valentina Vodnika. Izvedena je bila s pomočjo anketiranja učiteljev in strokovnih delavcev šole ter intervjuja z ravnateljico. Rezultati so prikazani z grafi in tabelami. Ob koncu so podane ugotovitve in predlogi. Ključne besede: redni letni razgovor, komunikacija, kariera, osnovna šola Objavljeno v DKUM: 23.10.2012; Ogledov: 2637; Prenosov: 178
Celotno besedilo (1,41 MB) |
36. UVEDBA REDNIH LETNIH RAZGOVOROV V NOVE STORITVE D.O.O.Mateja Belej, 2012, magistrsko delo Opis: Magistrsko nalogo z naslovom Uvedba rednih letnih razgovorov v Nove storitve d.o.o. sestavljata teoretični in empirični del.
V teoretičnem delu predstavljamo splošno opredelitev RLR, namen, cilje in koristi tako za zaposlenega kot vodjo oz. strokovno-kadrovsko službo ter celotno organizacijo. Prav tako predstavljamo, kako se RLR načrtuje in izvede ter kakšne so aktivnosti, ki se odvijajo po opravljenih razgovorih. Sledi predstavitev podjetja Nove storitve d.o.o., njene dejavnosti ter kadrovska in organizacijska struktura.
Empirični del predstavlja raziskavo mnenj zaposlenih o uvedbi RLR. V raziskavi smo proučili, kolikokrat letno oz. če sploh imajo zaposleni možnost individualnega pogovora s svojim nadrejenim in kakšno je njihovo dosedanje sodelovanje. Prav tako nas je zanimalo, ali si zaposleni RLR sploh želijo in kaj za njih to pomeni. Naloga se nadaljuje z obsežno analizo in grafičnim prikazom, dobljenih anketnih odgovorov, sledi predstavitev in testiranje hipotez.
Končne ugotovitve smo oblikovali v sklepe in podali komentarje o pričakovanjih zaposlenih v primeru uvedbe RLR. Na podlagi rezultatov raziskave smo podali predloge in priporočila za morebitno bodoče izvajanje RLR v podjetju Nove storitve d.o.o. Cilj dela je bil ugotoviti, zakaj bi bila uvedba le-teh koristna in komu bi najbolj koristili. Ključne besede: razvoj kadrov, komunikacija, organizacija, redni letni razgovor Objavljeno v DKUM: 20.08.2012; Ogledov: 1677; Prenosov: 223
Celotno besedilo (1,14 MB) |
37. REDNI LETNI RAZGOVORI V PODJETJU ATOTECH SLOVENIJA D.D.Aida Hadžimujić, 2012, diplomsko delo Opis: Redni letni razgovor (dalje RLR) je sistematično načrtovani razgovor med zaposlenim in vodjo, katerega glavni namen je motiviranje, spodbujanje in vodenje zaposlenih na podlagi jasno določenih osebnih ciljev. Predstavlja pregled razmišljanj o preteklosti, sedanjosti in načrtih za prihodnost.
Leta 2007 je redne letne razgovore v praksi prvič uporabilo podjetje Atotech Slovenija d.d. V podjetju imajo danes problem pri izvajanju RLR, ker je neustrezno in neučinkovito. Vodja zaradi pomanjkanja časa težko poskrbi za nemoten proces izvedbe RLR, kar vpliva na njegovo učinkovitost. Podjetje se morda ne zaveda pomembnosti takih razgovorov za svoj razvoj, saj smo po pregledani dokumentaciji ugotovili, da jih v letu 2010 zaradi novih investicij niso izvedli.
Cilj raziskave je bila analiza vzrokov za neučinkovito izvajanje rednih letnih razgovorov. Rezultati raziskave so pokazali, da so mnenja anketirancev v večji meri enotna. Razlike so pri odgovorih glede komuniciranja med vodjo in zaposlenim, kjer se je izkazalo, da se 27 anketiranim komunikacija med razgovorom zdi izjemna, 13 zadovoljiva in 1 pomanjkljiva. Ravno tako se je pokazalo, da niso vsi zadovoljni z vodjevim ocenjevanjem kompetenc: 2 anketiranca menita, da neustrezno ocenjuje posameznikove kompetence, 4 pa so mnenja, da so kompetence ocenjene le deloma. Pokazalo se je tudi, da so vsi v večji meri zadovoljni z izvedenimi RLR, saj jih je 26 zelo zadovoljnih, 14 zadovoljnih in 1 nezadovoljen.
Na podlagi dobljenih rezultatov smo v nadaljevanju predlagali spremembe za učinkovitejše izvajanje rednih letnih razgovorov v prihodnjih letih. Ključne besede: Redni letni razgovor, vodje, zaposleni Objavljeno v DKUM: 01.08.2012; Ogledov: 2412; Prenosov: 313
Celotno besedilo (938,05 KB) |
38. |
39. Organizacijska klima, zadovoljstvo in spremljanje zaposlenih v organizacijiUrška Hirci Zadel, 2011, magistrsko delo Opis: Delovno okolje se nenehno spreminja, zato je nujno prilagajanje organizacije tem razmeram. Od organizacijske klime je odvisno, kako hitro se bo organizacija uspela prilagoditi novostim. Za uspešno poslovanje organizacije je bistveno spremljanje, poznavanje in razumevanje klime. Z organizacijsko klimo ugotavljamo, kako posameznik zaznava svojo organizacijo in kako dojema možnosti in razmere za delo v njej. Pri tem je pomembno vodenje zaposlenih, saj vodje lahko z usmerjanjem v želeno smer in dobrim odnosom do sodelavcev ustvarijo pozitivno klimo. Zadovoljni in visoko motivirani zaposleni delajo bolj kakovostno, so produktivnejši in pripomorejo k večji uspešnosti organizacije, pri tem se posamezniki dobro počutijo, so spoštovani in cenjeni. Kadri so tisti, ki ustvarjajo in določajo klimo in kulturo organizacije.
Za ugotavljanje zadovoljstva, učinkovitosti in uspešnosti zaposlenih ter doseganja strateških ciljev v organizacijah uporabljajo metode merjenja organizacijske klime. Empirični del naloge zajema raziskavo znotraj kadrovskega oddelka v organizaciji. V raziskavo sta bila vključena 102 anketiranca. Rezultati analize so pokazali, da zaposleni svoje delo opravljajo vestno in odgovorno. Najslabše strinjanje so izrazili v zvezi z delovnimi procesi in pravili poslovanja. S spremembo in izboljšanjem delovnih procesov, s popravljenimi in dopolnjenimi pravili bi bilo delo še kvalitetnejše. Pomembno je, da pri rednih oblikah komuniciranja z zaposlenimi vodje namenjajo več pozornosti poslanstvu, viziji, namenu in pomenu ter identiteti organizacije, v kateri skupaj z zaposlenimi povečujejo občutek zavezanosti in pripadnosti. Vsi zaposleni bi radi naredili več za organizacijo, vsi bi se radi izpopolnjevali in izobraževali, napredovali in si gradili kariero. Pri tem pa bi morali biti bolje informirani, da bi dosegali svoje cilje in cilje organizacije. Pozitiven odnos zaposlenih do organizacije se pokaže v občutku pripadnosti, jasno predstavljenih ciljih, spodbujanju samoiniciativnosti ter inovativnosti in izpostavljanju dosežkov pri delu. Zadovoljni zaposleni bodo delali bolje in učinkoviteje. Ključne besede: organizacijska klima, zadovoljstvo in pripadnost zaposlenih, izobraževanje in usposabljanje, redni letni razgovor, ključni kader Objavljeno v DKUM: 10.02.2012; Ogledov: 2955; Prenosov: 472
Celotno besedilo (1,46 MB) |
40. USPEŠNOST LETNEGA POGOVORA S SODELAVCEM NA SODIŠČUSlobika Platovšek, 2011, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se nanaša na uspešnost letnega pogovora s sodelavcem na sodišču. Razdeljena je na dva dela, na teoretični in praktični del. Prvo poglavje teoretičnega dela opredeljuje pojem in namen letnega pogovora s sodelavcem ter cilje letnega pogovora na ravni posameznika in organizacije.
Drugo poglavje se nanaša na proces letnega pogovora. Podrobno je predstavljeno organiziranje, priprava, izvedba letnega pogovora ter aktivnosti med dvema letnima pogovoroma.
Če želimo letni pogovor uspešno uvesti v prakso organizacije, moramo vedeti, kateri so najpogostejši razlogi za njegov neuspeh. Zato smo v četrtem poglavju opredelili pogoste razloge za neuspeh letnega pogovora in pogoje za zagotavljanje njegove uspešnosti.
Zadnje poglavje teoretičnega dela predstavlja uvedbo letnega pogovora s sodelavcem v javnem sektorju, s poudarkom na dosedanjih izkušnjah z letnimi pogovori v organih državne uprave ter predlogih za izboljšave. Poglavje opredeljuje tudi pomen in značilnosti javnega sektorja ter vrste in vlogo javnih uslužbencev.
V empiričnem delu magistrske naloge je predstavljena raziskava, ki smo jo izvedli med zaposlenimi na enem izmed slovenskih okrožnih sodišč. Z raziskavo smo ugotavljali kakšna je uspešnost letnega pogovora na izbranem sodišču in kakšen pomen ima za javne uslužbence. Prav tako smo ugotavljali, ali obstajajo razlike med anketiranci po spolu, starosti in izobrazbi glede povprečne vrednosti skupin spremenljivk: cilji oz. namen letnega pogovora, kakovost izvajanja letnega pogovora in realizacija ciljev oz. namena letnega pogovora. Ključne besede: redni letni razgovor, komunikacija, javni uslužbenci, delovna uspešnost, izobraževanje, kariera Objavljeno v DKUM: 12.01.2012; Ogledov: 2373; Prenosov: 269
Celotno besedilo (950,99 KB) |