Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrski nalogi z naslovom Učitelji in uporaba prilagoditev pri delu z otroki s posebnimi potrebami v rednih osnovnih šolah na razredni stopnji so nas zanimale izkušnje učiteljev s poučevanjem otrok s posebnimi potrebami in njihovo poznavanje ter uporaba prilagoditev posamezni skupini otrok s posebnimi potrebami. V teoretičnem delu smo na kratko predstavili različna področja, ki so vezana na temo naloge (definicije pojmovanja otrok s posebnimi potrebami, oblike šolanja, slovensko zakonodajo in dokumente, povezane z otroki s posebnimi potrebami, lastnosti posamezne skupine otrok s posebnimi potrebami, vrste prilagoditev za posamezno skupino otrok, učiteljevo uporabo in realizacijo prilagoditev znotraj oddelka). V empiričnem delu smo s pomočjo polstrukturiranih intervjujev, ki smo jih izvajali z dvajsetimi učitelji razrednega pouka, ugotovili, da je skupina otrok s primanjkljaji na posameznem področju učenja najpogostejša skupina otrok s posebnimi potrebami, s katero so se učitelji srečali pri poučevanju. Spoznali smo, da učitelji pred prihodom otrok s posebnimi potrebami v njihov oddelek s strani šole v večini niso seznanjeni z njihovimi težavami in prilagoditvami, ki bi jih za njih naj izvajali. Znanje v večini pridobijo samoiniciativno. Učitelji so povedali, da poznajo prilagoditve za otroke, ter da se zelo dobro zavedajo tudi pomena uporabe le - teh. Prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami uporabljajo vsi učitelji. Ugotovili smo, da se učiteljem v naši raziskavi zdi pomembno poznavanje lastnosti posamezne skupine otrok s posebnimi potrebami zaradi lažjega načrtovanja pedagoškega dela in s tem boljšega uspeha otrok. Ugotovili smo, da učitelji v naši raziskavi ne poznajo vseh dokumentov, kjer so zapisane smernice za uporabo prilagoditev. Večina učiteljev je dejala, da jim sama priprava in izvedba prilagoditev za otroke s posebnimi potrebami prestavlja velik izziv oz. breme. Večji del učiteljev je menilo, da se na pouk ne pripravljajo drugače, če je v oddelek vključen otrok s posebno potrebo. Ugotovili smo, da je bila večina učiteljev zadovoljna in uspešna pri realizaciji prilagoditev, ter da največji izziv izvajanja prilagoditev predstavljajo otroci z motnjami vedenja, najmanjši pa učenci z učnimi težavami. Ugotovili smo, da je večina učiteljev v naši raziskavi mnenja, da ostali otroci ob prisotnosti otrok s posebnimi potrebami v oddelku niso prikrajšani ničesar. Večji del učiteljev je deležen dodatne strokovne pomoči. Spoznali smo, da se večina učiteljev ne počuti dovolj izobražene za poučevanje otrok s posebnimi potrebami oz. za uporabo prilagoditev. Ugotovili smo, da je večina učiteljev trdila, da so pri realizaciji prilagoditev zadovoljni s podporo vodstva. Kot zadnje naj dodamo še to, da se večji del učiteljev ne more odločiti, katera od oblik šolanja je z vidika uporabe prilagoditev najbolj primerna za otroke s posebnimi potrebami.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, redne osnovne šole, prilagoditve za otroke s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 11.01.2021; Ogledov: 1530; Prenosov: 304
Celotno besedilo (1,52 MB)

Opis: Za sodobno družbo velja oznaka »učeča se družba«, saj nas tehnološki, družbeni in drugi napredki silijo v to, da se nenehno učimo, izobražujemo in nadgrajujemo svoje znanje, sposobnosti ter veščine. Ob tem sprejemamo nove načine učenja, odprti smo za nove smernice, ki jih prinašajo spremembe vzgojno-izobraževalnega sistema in novosti, ki so povezane z učenjem in s poučevanjem. V ta okvir vsekakor sodijo spremembe na področju vzgoje in izobraževanja – od tistih najosnovnejših: kdo vse je vključen v proces vzgoje in izobraževanja na rednih osnovnih šolah, do kompleksnejših – kako posredovati učno snov, da bo razumljiva vsakemu učencu, ne glede na njegove sposobnosti in primanjkljaje, ki jih morebiti ima. S pričujočim magistrskim delom želimo približati problematiko posebnih potreb v vzgoji in izobraževanju, saj je v zadnjih dveh desetletjih prišlo do korenitih sprememb oziroma se te še vedno dogajajo. V teoretičnem delu magistrskega dela so predstavljena teoretična dejstva, definicije in značilnosti, ki se dotikajo tematike otrok s posebnimi potrebami in poučevanje te populacije. V empiričnem delu pa so predstavljeni izsledki in analiza anket, ki smo jo opravili med učitelji slovenskega jezika na rednih osnovnih šolah v Prekmurju. Z anketnim vprašalnikom želimo približati problematiko poučevanja otrok s posebnimi potrebami in s tem potrditi ali ovreči predhodno zastavljene hipoteze. Ob začetku pisanja magistrskega dela smo si namreč zastavili hipoteze, da učitelji na delo z otroki s posebnimi potrebami niso pripravljeni v zadostni meri, da si želijo dodatnih izobraževanj na to tematiko, da jih tovrstno načrtovanje dela in realizacija dodatno obremenjujeta ter da si želijo sodelovanja z ostalimi strokovnimi delavci. Želimo opozoriti na to, da so učitelji ob novi šolski paradigmi – inkluziji, ki predvideva vpis otrok s posebnimi potrebami v redne osnovne šole, ostali na razpotju, brez ustreznih kompetenc, izobraževanj in usposabljanj. V času njihovega visokošolskega izobraževanja namreč niso bili deležni posebnega izobraževanja, ki bi jim bilo v pomoč pri delu z otroki s posebnimi potrebami.
Ključne besede: poučevanje, slovenščina, otroci s posebnimi potrebami, redne osnovne šole, inkluzija, učitelji.
Objavljeno v DKUM: 03.11.2015; Ogledov: 1961; Prenosov: 277
Celotno besedilo (1,54 MB)