| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PRAVICE DELAVCEV PRI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI V PRIMERJAVI Z JAVNIMI USLUŽBENCI
Valentina Dervarič, 2010, diplomsko delo

Opis: V času gospodarske krize se je število odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zelo povečalo in delavci so ostali brez zaposlitve in s tem večina brez glavnega vira dohodka, ki jim je omogočal preživljanje. Namen diplomske naloge je predstaviti pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerjavi z javnimi uslužbenci. Predstavila sem pravice delavcev pri redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz vseh odpovednih razlogov, ne samo iz poslovnega razloga, ki je trenutno najpogostejši razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. V diplomski nalogi sem zajela tudi pravice delavcev pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tako pri redni kot pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi sem posebej obravnavala pravice glede na to, če gre za odpoved s strani delodajalca ali s strani delavca. Glavna razlika med redno in izredno odpovedjo je v pravici do odpovednega roka, ki je pri izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni. V svoji diplomski nalogi sem navedla pravne vire, ki določajo pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Najpomembnejši nacionalni pravni vir je Zakon o delovnih razmerjih. Pomembne so tudi kolektivne pogodbe, ki lahko določajo ugodnejše določbe, kot zakoni. Predstavila sem razlike v pravicah javnih uslužbencev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primerjavi z delavci. Primerjalnopravno gledano v drugih državah članicah Evropske unije poznajo enake pravice, le po obsegu se razlikujejo. Izpostavila sem sodno prakso, ki ni formalni pravni vir, je pa sekundaren pravni vir, ki zagotavlja enotno uporabo formalnih virov.
Ključne besede: pravice delavcev pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi, redna odpoved, izredna odpoved, odpravnina, odpovedni rok, kolektivna pogodba, javni uslužbenci, sodna praksa
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 5304; Prenosov: 655
.pdf Celotno besedilo (463,75 KB)

3.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ RAZLOGA NESPOSOBNOSTI
Nataša Prosenak, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je predstavitev odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalca iz razloga nesposobnosti kot enega izmed načinov prenehanja delovnega razmerja. Odpoved iz razloga nesposobnosti je oblika redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kjer delovno razmerje preneha po preteku odpovednega roka. Ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi v slovenskem pravnem redu je nastajala v luči mednarodnopravne ureditve le te in je skladna s temeljnima mednarodnima dokumentoma, s Konvencijo MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca (1982) s spremljajočim Priporočilom št. 166 v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja na pobudo delodajalca in z Evropsko socialno listino. Slovenska delovnopravna zakonodaja določa, da nesposobnost nastopi v primerih, ko: - delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov, ker dela ne opravlja pravočasno, strokovno in kvalitetno; - delavec ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, določenih z zakoni in izvršilnimi predpisi, izdanimi na podlagi zakona. Posledica je, da delavec ne izpolnjuje oziroma ne more izpolnjevati obveznosti iz delovnega razmerja. Ugotovljena nesposobnost, tako dejanska — subjektivna kot objektivna, je po slovenski delovnopravni zakonodaji razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Pri določanju vsebine razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti imajo ključno vlogo sodišča, ki v konkretnih primerih presojajo, ali je odpoved utemeljena in tako zakonita. Primerjalno gledano je avstrijski pravni red glede redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, s posameznimi izjemami, v osnovi podoben slovenskemu.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: delovno pravo – pogodba o zaposlitvi – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – utemeljeni razlogi – razlog nesposobnosti – postopek ugotavljanja nesposobnosti – odpovedni roki – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 7393; Prenosov: 1096
.pdf Celotno besedilo (376,09 KB)

4.
RAZMEJITEV REDNE ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI IZ KRIVDNEGA RAZLOGA OD RAZLOGA NESPOSOBNOSTI
Katja Grosek, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen tega diplomskega dela je predstaviti redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti, enakosti in različnosti v postopku ter predvsem vsebinske razlike v razlogu odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Zaradi trajnosti delovnega razmerja morata imeti tako delavec kot tudi delodajalec pravico, da ga prenehata, vendar lahko delavec kadarkoli brez razloga preneha delovno razmerje, delodajalec pa mora navesti odpovedni razlog. Redna odpoved pa je le eden izmed načinov, na podlagi katerega lahko pogodbeni stranki prenehata pogodbo o zaposlitvi in s tem se preneha delovno razmerje. Odpoved pogodbe o zaposlitvi je enostranska izjava ene pogodbene stranke, posledica katere je prenehanje delovnega razmerja. Posebnost redne odpovedi pa je v odpovednem roku. Redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga in razloga nesposobnosti sta redni odpovedi na strani delodajalca, za kateri mora imeti utemeljen razlog, ki onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja. Hkrati pa Zakon o delovnih razmerjih določa številne formalne zahteve, ki jih mora delodajalec izpolniti preden poda odpoved, da je le ta zakonita. Krivdni razlog je definiran kot kršenje pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Razlog nesposobnosti pa nastopi, ker delavec ne dosega pričakovanih delovnih rezultatov ali pa ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela. Oba odpovedna razloga sta navedena kot samostojna, vendar pa v praksi včasih prihaja do težav pri ločevanje med enim in drugim. Ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi v Republiki Hrvaški je zelo podobna ureditvi v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: prenehanje pogodbe o zaposlitvi – odpoved pogodbe o zaposlitvi – redna odpoved na strani delodajalca – krivdni razlog – razlog nesposobnosti – ureditev v Republiki Hrvaški
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 4251; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (791,15 KB)

5.
PROGRAM RAZREŠEVANJA PRESEŽNIH DELAVCEV V PODJETJU SECOP KOMPRESORJI D.O.O.
Vesna Štrucelj, 2012, diplomsko delo

Opis: V razvitih državah podjetja pogosto zaradi močne konkurence in želje po zmanjšanju stroškov prenesejo posamezne proizvodne programe v druge, navadno manj razvite države. Posledično se soočajo s presežnimi delavci v matični državi. Ker gre za prekinitev delovnega razmerja večjemu številu zaposlenih, podjetja pripravijo program razreševanja presežnih delavcev. V času izvedbe programa razreševanja presežnih delavcev ima pomembno vlogo podjetje, ki izvaja program razreševanja presežnih delavcev in sprejme ukrepe za preprečitev in omejitev števila odpovedi. Na drugi strani je pomembna vloga sindikata, ki zastopa zaposlene ter varuje pravice in interese delavcev in tretje vloga Zavoda za zaposlovanje, ki že v času programa skuša aktivno izvajati ukrepe aktivne politike zaposlovanja.
Ključne besede: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, presežni delavci, program razreševanja presežnih delavcev, ukrepi
Objavljeno: 13.08.2012; Ogledov: 3013; Prenosov: 500
.pdf Celotno besedilo (866,97 KB)

6.
AKTUALNA VPRAŠANJA INSTITUTA ODPOVEDI S PONUDBO NOVE POGODBE O ZAPOSLITVI
Nina Križman, 2012, diplomsko delo

Opis: Pravna ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi izhaja iz temeljnega načela, po katerem je odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca ukrep ultima ratio. V luči spoštovanja tega načela Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) določa posebno obveznost delodajalca, da v primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali razloga nesposobnosti preveri možnosti za ohranitev delavčeve zaposlitve. Če pri delodajalcu obstaja druga ustrezna zaposlitev, jo mora delavcu ponuditi hkrati z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. V primeru, da s takšno zaposlitvijo delodajalec ne razpolaga, pa lahko delavcu ponudi novo pogodbo za neustrezno zaposlitev. To bo delodajalec izvedel s posebnim delovnopravnim institutom odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki je urejen v tretjem in četrtem odstavku 88. člena in v 90. členu ZDR. Institut združuje redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in ponudbo za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi. Delavec lahko ponudbo sprejme ali jo zavrne, temu ustrezno so predpisane tudi pravne posledice. Pravne posledice sprejema oziroma zavrnitve ponudbe za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi pa so odvisne od tega, ali se ponudba nanaša na ustrezno ali neustrezno zaposlitev. Ureditev obravnavanega instituta se je izkazala za neustrezno in pomanjkljivo. Glavna dilema se nanaša na obseg sodnega varstva, ki pripada delavcu v primeru sprejetja delodajalčeve ponudbe in podpisa nove pogodbe o zaposlitvi. Po sedanji ureditvi ima takšen delavec ožji obseg sodnega varstva, kot ga sicer imajo delavci, če uveljavljajo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Predlagane spremembe ZDR odpravljajo bistveno problematiko obravnavanega instituta, vseeno pa še ostajajo nekatera odprta vprašanja.
Ključne besede: prenehanje pogodbe o zaposlitvi, pravni viri, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ponudba za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi, nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi, sodno varstvo, sodna praksa.
Objavljeno: 09.01.2013; Ogledov: 2897; Prenosov: 267
.pdf Celotno besedilo (914,97 KB)

7.
NAJPOGOSTEJŠE NAPAKE PRI ODPOVEDI POGODBE O ZAPOSLITVI
Tina Žnider, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu sem raziskala pravice in odgovornosti delavca in delodajalca v posameznem odpovednem razlogu. Preučila sem, s kakšnimi problemi se tako delavec kot delodajalec soočata v praksi pri redni in izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi. V njem sem pojasnila utemeljene razloge za odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca in delavca. Najpogostejša oblika odpovedi pogodbe o zaposlitvi je redna odpoved iz poslovnih razlogov, saj novi Zakon o delovnih razmerjih ne omogoča razporejanja delavcev kot prejšnja zakonodaja. Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi se v praksi uporablja najmanj, saj še niso vse stvari dorečene v zakonu in bodo le-ti pojasnjeni s sodno prakso oz. že dosedanje izkušnje sodne prakse v povezavi s formalnimi postopki podaje odpovedi, kažejo na potrebne spremembe Zakona o delovnih razmerjih predvsem v smislu poenostavitve postopka odpuščanja. Upoštevanje postopkovnih zahtev vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe. Sodna praksa prikazuje, da se največ težav pojavlja prav pri procesnem delu odpovedi kot sta izvedba zagovora in vročanje odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Ključne besede: utemeljeni razlog, delavec, delodajalec, odpoved pogodbe o zaposlitvi, redna in izredna odpoved, sodna praksa
Objavljeno: 04.07.2013; Ogledov: 1801; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (401,13 KB)

8.
REDNA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI IZ RAZLOGA NESPOSOBNOSTI DELAVCU IN JAVNEMU USLUŽBENCU
Karmen Kotnik, 2014, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi sem preučevala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti s strani delodajalca delavcu in javnemu uslužbencu. Preučevala sem tri temeljne razlike pravne ureditve med ZDR-1 in ZJU pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti: subjektivni in objektivni razlog nesposobnosti, odpravnino ter odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove kot jo določa ZDR-1 oziroma premestitev po ZJU, medtem ko pravnega varstva po ZDR-1 oziroma po ZJU, ki se nanaša na navedeno odpoved pogodbe o zaposlitvi nisem proučevala. Primerjala sem slovensko pravno ureditev prenehanja pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z avstrijsko ureditvijo. V času zaključevanja pisanja magistrske naloge je Državni zbor RS sprejel novi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1 ), zato sem odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti primerjala tudi s prejšnjo ureditvijo po ZDR.
Ključne besede: redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, razlog nesposobnosti, subjektivni razlog, objektivni razlog, pravica do odpravnine, ponudba nove pogodbe o zaposlitvi, premestitev...
Objavljeno: 22.12.2014; Ogledov: 2321; Prenosov: 535
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

9.
ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI PO ZDR - 1
Neva Sulič, 2015, diplomsko delo

Opis: Glavni namen diplomskega dela je predstavitev pomembnejših sprememb na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jih je prinesel Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), ki je bil sprejet 13. 3. 2013 in je pričel veljati 12. 4. 2013. Odpoved pogodbe o zaposlitvi predstavlja pomembno tematiko delovne zakonodaje, saj ima velik vpliv na kakovost življenja delavca, poleg tega pa s seboj prinaša določene posledice. Pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavec izgubi redni dohodek za preživljanje in občutek varnosti. Po drugi strani odpoved pogodbe o zaposlitvi za delodajalca pomeni reorganizacijo delovnega procesa, kar lahko negativno vpliva na poslovanje, poleg tega pa delodajalca bremenijo dodatni stroški zaradi morebitnega selekcijskega postopka ob zaposlitvi novega delavca. S problematiko odpovedi pogodbe o zaposlitvi se povezujejo pravice in obveznosti obeh pogodbenih strank, zato sem se v diplomskem delu dotaknila tako delodajalčevih, kot tudi delavčevih pravic in obveznosti. Največ poudarka sem namenila spremembam, ki jih je na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v primerjavi z ZDR, uvedel ZDR-1. Osredotočila sem se na primerjavo starega ZDR in novega ZDR-1, obenem pa sem k opisu sprememb in predstavitvi institutov vpletla tudi sodno prakso, saj sodišča z razlagami in zavzetimi stališči posredno tudi vplivajo na spremembe in odpirajo nova vprašanja o zadevni tematiki. Slovenija je imela na področju odpuščanja delavcev, ki so zaposleni za nedoločen čas, zelo nefleksibilno ureditev, kar pa je vplivalo na to, da so in še vedno prevladujejo zaposlitve za določen čas. ZDR-1 je bil sprejet ravno z namenom večje fleksibilnosti pri zaposlovanju in zagotavljanju ustrezne varnosti za delavce, poleg tega pa je bil eden izmed vodilnih ciljev tudi skrajšanje in poenostavljenje postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Nova pravna ureditev odpovedi pogodbe o zaposlitvi je v skladu z mednarodnimi dokumenti, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Najpomembnejši mednarodni pravni akti, ki urejajo odpoved pogodbe o zaposlitvi, so Konvencija Mednarodne organizacije dela (v nadaljevanju MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, Priporočilo št. 166, Mednarodni pakt o kulturnih pravicah, Evropska socialna listina, Listina EU o temeljnih pravicah, Direktiva 98/59/ES o usklajevanju zakonodaje držav članic v zvezi s kolektivnimi odpusti in ostale konvencije Mednarodne organizacije dela. Na področju odpovedi pogodbe o zaposlitvi je z ZDR-1 prišlo do pomembnih sprememb, vendar bosta šele čas in sodna praksa pokazala, kje se odpirajo nove problematike in kje bodo še potrebne spremembe.
Ključne besede: odpoved pogodbe o zaposlitvi, izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, redna odpoved pogodbe o zaposlitvi, odpravnina, odpovedni rok, posebno varstvo pred odpovedjo
Objavljeno: 28.07.2015; Ogledov: 1775; Prenosov: 295
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

10.
PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI
Marjeta Vene Bratec, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu smo prikazali pravno ureditev pogodbe o zaposlitvi in njeno prenehanje z odpovedjo. Predstavili smo pravice, obveznosti ter odgovornosti na strani delavca in delodajalca v primeru individualne redne in izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Podrobno smo zapisali aktivnosti, ki jih mora opraviti delodajalec oziroma delojemalec pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ter posamezne faze postopka vodenja odpovedi. Vsak posamezen korak lahko vpliva na zakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Izoblikovana sodna praksa nakazuje na dejstvo, da je za pravilno izpeljan postopek odpovedi potrebno upoštevati vse zakonsko določene obveznosti, zapisane v ZDR-1. Pomembni so prav vsi formalni postopki: podaja odpovedi znotraj določenih rokov, oblika in vsebina odpovedi ter vročanje. Redna ali izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi brez vsebinsko utemeljenega razloga je v primeru spora neveljavna. Sprememba delovnopravne zakonodaje v letu 2013 je prinesla nekatere poenostavitve v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi delodajalcem ter zmanjšala administrativne ovire. Na drugi strani naj bi se povečala pravna varnost zaposlenih in zmanjšale zlorabe. Preučili smo poenostavitve in raziskali njihov vpliv na kršitve na tem področju. Inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona v praksi je pokazal, da so se zmanjšale kršitve na področju vročanja odpovedi in v samih postopkih pred podajo le-te, povečale pa so se kršitve delovnopravne zakonodaje nasploh.
Ključne besede: odpoved pogodbe o zaposlitvi, redna in izredna odpoved, postopek vodenja odpovedi, delavec, delodajalec
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 732; Prenosov: 119
.pdf Celotno besedilo (744,98 KB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici