Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Vodja ni zdaleč le beseda brez pomena in funkcija, ki odpira vrata v svet − je velika odgovornost do zaposlenih, organizacije, družbe in ne nazadnje tudi do samega sebe. Vsakdo pač ne more izpolnjevati pogojev vodje, še posebej tisti, ki ne poznajo organizacije, njene strategije, zaposlenih in tisti, ki nimajo osebnih ciljev in ne cenijo ter ne zaupajo družbi in samemu sebi. Še posebno v zadnjem času je veliko govora, raziskovanj in preučevanj s področja vodenja in na podlagi tega se je razvilo mnogo stilov in metod, ki naj bi bile najboljše za vodenje. Žal pa velikokrat te značilnosti vodenja ostajajo zapisane le na papirju, držijo le za določeno okolje in mnogokrat v praksi ne obrodijo sadov. Kateri je najboljši način vodenja obsega toliko teorij, kot je avtorjev in organizacij, zato je težko slediti in voditi le po določeni metodi oziroma stilu − pogostokrat se med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Še vedno pa ostajajo poštenost, odgovornost, spoštovanje, sočutnost do sočloveka in uslužnost vrline, ki naj bi bile temelj vsakega vodje in predstavljajo tudi pot do trajnega uspeha. V sedanjem času, ko je do materialnih dobrin težje priti in zaposlenega težje nagraditi, se od vodij pričakuje, da zaposlenemu izkažejo zahvalo vsak dan, tudi na drugačen (etičen) način in z uslužnim vodenjem. Vsak vodja si želi, da je med zaposlenimi in poslovnimi partnerji priljubljen, spoštovan in je vzor zaposlenim, vendar pa do tega ni kratka in preprosta pot. Zdi se, da so uslužno vodenje in uslužnost skozi čas ter materialne dobrine zbledele in poniknile, vendar prihaja ponovno obdobje, ko se bodo tudi vodje zavedali pomena uslužnosti in dali več poudarka na gradnji odnosov z zaposlenimi. Poznavanje področja uslužnega vodenja smo preverili z raziskavo v neprofitni organizaciji, in sicer je to druga raziskava s tega področja pri nas. Izvedli smo jo v redarskih službah mestnih občin v Sloveniji in na podlagi rezultatov prišli do presenetljivih zaključkov, kjer bi bilo potrebno pred katerokoli spremembo pri vodenju zaposlenih znotraj posamezne občine spremeniti že sam odnos in komunikacijo med vodji občin ter jih povezati oziroma spodbuditi k medsebojnemu sodelovanju. Prav tako sta stik in komunikacija z javnostjo oziroma obveščanje javnosti o poslovanju redarskih služb v povprečju zelo slaba in kljub temu da je javnost potrebno obveščati, se mnogokatere službe temu delu raje izognejo. Majhnost države bi morala biti pri povezovanju in zaupanju drug drugemu prednost, vendar se kaže ravno nasprotno. Že v samem vrhu, med vodji redarskih služb, bi bile potrebne korenite spremembe, utrditi pa bi bilo potrebno tudi zaupanje in odnos med vodji in zaposlenimi − s takšnim načinom bi lahko uslužno vodenje zaživelo na vseh področjih in nivojih ter s tem dalo možnost izboljšavi trenutnega stanja.
Ključne besede: vodenje, vodja, organizacije, zaposleni, uslužno vodenje, občinsko redarstvo, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 12.12.2013; Ogledov: 1711; Prenosov: 230
Celotno besedilo (1,24 MB)

Opis: V diplomskem delu obravnavamo problematiko dela občinskega redarstva. V teoretičnem delu diplomske naloge so opredeljena pravna izhodišča, ki so osnova za ustanovitev in delovanje občinskih redarstev. Zelo hitro lahko ugotovimo, da je zakonodaja usmerjena v zagotavljanje varnosti in ohranjanje družbenega reda v lokalni skupnosti. V nadaljevanju predstavljamo organizacijo občinskega redarstva in podajamo razloge, zakaj je nujno potrebno opredeliti občinska redarstva kot samostojne občinske enote v občinskih upravah. S tem konkretno mislimo na odcepitev od občinskih inšpektoratov. Opravili smo primerjavo pooblastil občinskega redarstva s pooblastili policije, zasebnih varnostnih služb ter rediteljev. Iz primerjave pooblastil lahko zaključimo, da so nekatera pooblastila občinskega redarstva zelo ozko definirana in neizvedljiva. Prav tako smo opravili primerjavo občinskih redarstev v Sloveniji z občinskimi redarstvi v nekaterih evropskih državah. Ugotovili smo, da so na približno enakem položaju, nekatera z večjim obsegom pooblastil, nekatera z manjšim. V empiričnem delu smo izvedli raziskavo z namenom opredelitve problematike na področju dela občinskega redarstva. Raziskavo smo opravili v obliki intervjujev z osmimi vodji medobčinskih, mestnih in občinskih redarstev na področju celotne Slovenije. Ugotovili smo, da je stanje na tem področju zadovoljivo, vendar še vedno obstajajo nekatere dileme in problemi, katere bi bilo treba odpraviti za nemoteno delovanje občinskih redarstev.
Ključne besede: redarstvo, občinsko redarstvo, pravna ureditev, pooblastila, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.11.2013; Ogledov: 2022; Prenosov: 278
Celotno besedilo (813,11 KB)

Opis: Avtorica bo v zaključnem delu analizirala podatke že narejene raziskave z naslovom »Raziskava o naravi policijskega dela v lokalnih skupnostih in o zadovoljstvu prebivalcev z delom policije v njihovem lokalnem okolju«, ki je nastala v okviru notranjega raziskovalnega projekta na Fakulteti za varnostne vede, katerega nosilec je bil Iztok Podbregar. Na podlagi analize raziskave bo raziskovala percepcijo zasebno-varnostnih organizacij pri zagotavljanju varnosti v lokalnih skupnostih. Cilj zaključnega dela avtorica predstavi na način, da preuči vprašanje medsebojnega vplivanja med javno (državno in lokalno) policijsko funkcijo ter zasebno policijsko funkcijo (ki jo izvajajo zasebno-varnostna podjetja) ter z analizo percepcije prebivalcev o pomenu zasebnega varovanja za izvajanje nalog, ki tradicionalno sodijo na področje javne policijske dejavnosti. V času katerem živimo je vedno bolj pomembna varnost v takšnem ali drugačnem smislu. V širšem (država) ali ožjem smislu (lokalna skupnost) in ker smo še vedno država v razvoju avtorica poudari, da je potrebno raziskovati in iskati varnostne rešitve tudi v svetu na podlagi izkušenj drugih držav, ki imajo že dolgoletne izkušnje z raznovrstnimi kriminalnimi dejavnostmi. Tako se bo raziskava dotaknila tudi policijske dejavnosti v svetu. Seveda ni realno pričakovati da bodo enaki varnostni ukrepi delovali enako pod različnimi pogoji in okolju ter da družba v neki drugi lokalni skupnosti enako odreagira na njih, pa vendarle lahko izluščimo podobnosti in pozitivne, koristne smernice. Ugotovitve raziskave, so ključnega pomena za razpravo in so pokazatelj mnenja javnosti za morebitne izboljšave zagotavljanja varnosti v lokalnem okolju. Rezultati so pokazali, da ljudje niti niso zadovoljni niti zadovoljni z delom policije in da odgovornost za zagotavljanje varnosti v lokalnem okolju niti ni na strani občinskih redarjev in občinskih inšpekcijskih služb ter zaposlenih v zasebno-varnostnih podjetjih. Sodelovanje med policisti, inšpekcijami in redarsko službo ter sodelovanje policije in zasebno-varnostnih podjetij ima zelo velik vpliv na njihovo uspešnost pri zagotavljanju varnosti. Vsi ti izsledki raziskave so lahko v pomoč pri razvijanju in izpopolnjevanju zasebno-varnostnih organizacij v prihodnosti.
Ključne besede: lokalne skupnosti, varnost, policija, policijska dejavnost, zasebno-varnostne organizacije, varnostna podjetja, občinsko redarstvo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 08.07.2013; Ogledov: 2448; Prenosov: 480
Celotno besedilo (355,15 KB)

Opis: V diplomskem delu primerjamo delo policistov in občinskih redarjev na območju Murska Sobota ter poskušamo predstaviti vlogo policije in občinskega redarstva pri vzpostavljanju lokalne varnosti. Diplomsko delo je sestavljeno iz treh sklopov. V prvem sklopu je opisano in opredeljeno delo policistov, poslanstvo, vizije in vrednote. Zapisali smo tudi njihove cilje in naloge, poudarek pa je na policijskih pooblastilih. Omenili smo tudi zakonsko podlago s tega področja ter kodeks policijske etike. V osrednjem delu je prikazano občinsko redarstvo, podrobno so opisana pooblastila redarjev, ki jih lahko uporabljajo pri svojem delu oziroma pri izvajanju svojih nalog, ter primerjava le teh s pooblastili policistov, ki jih ti uporabljajo pri izvajanju svojih nalog. Pooblastila, ki jih uporabljajo občinski redarji, so zelo podobna pooblastilom policistov. Razlika je le v tem, da lahko policisti pri svojem delu uporabljajo več pooblastil, saj je njihov krog le-teh večji, zato uporabljajo tudi več prisilnih sredstev za obvladovanje storilca prekrška oziroma kaznivega dejanja kot občinski redarji. Glede na to, da so redarji pooblaščene uradne osebe, ki imajo določena pooblastila, nismo mogli mimo tega, da se ne prepričamo, kako je z nadzorom nad delom in uporabo pooblastil občinskih redarjev. Tudi tukaj smo omenili zakonsko podlago in pristojnosti občinskih redarjev. V zadnjem, tretjem sklopu, smo opisali sodelovanje med policisti in občinskimi redarji. Dotaknili smo se tudi dilem in težav glede sodelovanja, ki pa so povezane s človeškim dejavnikom. Sledi opis občinskega programa varnosti, njegovih ciljev ter na koncu še pisni protokol o sodelovanju Policijske postaje Murska sobota in Mestnega redarstva Murska Sobota, ko gre za skupno izvajanje nalog na območju Policijske postaje Murska Sobota.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policijska pooblastila, občinsko redarstvo, pooblastila, primerjave, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.03.2013; Ogledov: 1737; Prenosov: 180
Celotno besedilo (362,99 KB)

Opis: Varnost je ena izmed ključnih dobrin, ki jih potrebuje človek za normalno življenje. Že psiholog Maslow je poudarjal pomen potrebe po varnosti in jo je uvrstil na samo začelje najnujnejših potreb, ki jih človek mora zadovoljiti za normalno življenje. V preteklosti se je zagotavljanje te dobrine naložilo policiji. Danes si demokratično urejenega sveta brez policije ne bi mogli predstavljati. Delovanje policije je nekakšna varovalka, ki ljudem omogoča normalno življenje. Ugotavlja se, da policija varnosti ne more več zagotavljati sama. Država je del nalog zagotavljanja varnosti že prepustila zasebnemu varstvu, nove naloge zagotavljanja varstva pa so v lokalnih skupnostih prevzela občinska redarstva. Tako morajo policija, občinska redarstva in zasebno varnostna podjetja poskrbeti za čim boljše sodelovanje med seboj, prav tako pa se vzpostavi nekakšna soodvisnost med temi organizacijami. Namen tega diplomskega dela je predstaviti soodvisnost in sodelovanje policije, občinskih redarstev in zasebnega varstva pri zagotavljanju varnosti v urbanih središčih. V diplomski nalogi sem naprej skušal opredeliti pojme kot so policija, občinska redarstva, zasebna varnost, urbana središča, soodvisnost in sodelovanje. Nato sem opredelil zakonski okvir, s katerim je opredeljeno sodelovanje in soodvisnost policije, občinskih redarstev in zasebno varnostnih podjetij. Poskušal sem predstaviti sodelovanje in soodvisnost med temi organizacijami v praksi in probleme, ki nastajajo s sodelovanjem. V diplomskem delu sem predstavil odgovore na vprašanja, zastavljene zaposlenemu na Medobčinskem redarstvu v Velenju.
Ključne besede: policija, občinsko redarstvo, zasebno varovanje, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 19.12.2012; Ogledov: 1796; Prenosov: 326
Celotno besedilo (323,66 KB)