21. Zagotavljanje varnosti v lokalnem okolju : primer občine OplotnicaGašper Pečar, 2016, diplomsko delo Opis: V zadnjem desetletju je prišlo v Sloveniji do korenitih družbenih sprememb: gospodarske krize s številnimi negativnimi posledicami, nazadovanja v gospodarstvu, naraščanjem brezposelnosti ter revščine, v zadnjem času iščemo rešitve tudi za migracijske tokove. Vse negativne posledice povečujejo možnosti za kriminaliteto na nekaterih področjih preprečevanja in zatiranja kriminalitete, zato zahtevajo učinkovite ukrepe zagotavljanja varnosti. V diplomski nalogi nas je zanimalo, kako se zagotavlja varnost v lokalnem okolju.
Naloga je razdeljena na dva dela. V teoretičnem delu smo opredelili lokalno skupnost, pojasnili organizacijo Slovenske policije, predstavili občino Oplotnica, povzeli rezultate predhodnih raziskav s področja zagotavljanja varnosti v lokalnih skupnostih, osvetlili pomen delovanja policije v lokalni skupnosti, predstavili pomen drugih organov (varnostnega sosveta, občinskih redarjev idr.), povzeli varnostni načrt Občine Oplotnica, predstavili trende varnostnih pojavov v obdobju 20132015 in predstavili vlogo lokalne policije, opredeljeno v Resoluciji o preprečevanju in zatiranju kriminalitete. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnega vprašalnika ugotavljali, kako varno se počutijo občani, kakšna so njihova pričakovanja od varnostnih organov, subjektov in institucij, kakšno mnenje imajo o policiji idr. Uporabne informacije smo preko razgovora pridobili tudi od vodje policijskega okoliša.
Čeprav so navedeni družbeni premiki državnega in celo mednarodnega pomena, je kakovostno zagotavljanje varnosti na lokalni ravni pomembno in smiselno zaradi nešteto možnosti sodelovanja med prebivalci in varnostnimi organi, možnosti neformalnega opazovanja, nadzora in hitrega odziva, tesnejše vpetosti policije ter drugih organov v življenja občanov ter s tem hitrejšega pretoka informacij ter ukrepanja. Predhodne raziskave in tudi naša potrjujejo, da je zagotavljanje varnosti zelo učinkovito tudi na področju preprečevanja kriminalitete.
Ključne besede: varnost, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, občine, program varnosti, preprečevanje kriminalitete, policijsko delo v skupnosti, občinsko redarstvo, varnostni sosveti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.01.2017; Ogledov: 1822; Prenosov: 199
 Celotno besedilo (1,32 MB) |
22. Medobčinsko redarstvo občin Mežiške doline : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Informacijska varnostGrega Ferlin, 2016, diplomsko delo Opis: Občinsko redarstvo se v zadnjih letih vse bolj razvija. Občinski redarji dobivajo vedno več pristojnosti in bodo počasi postali že skoraj kot policisti. Redarstvo se je skozi čas močno razvijalo in se pojavljalo v različnih oblikah. Nočni stražar, stražnik, sodni sluga so le nekateri nazivi, ki so jih redarji imeli v preteklosti. Danes poznamo občinske redarje kot osebe, ki nadzorujejo javni red in mir v posameznih občinah. Ena izmed osnovnih nalog občinskega redarja je opozarjanje na nepravilnosti v cestnem prometu. Sledijo si še vse ostale naloge, ki sodijo v okvir dela občinskih redarjev in jih bomo opisali v nadaljevanju.
Občinski redar ima, tako kot policist, pooblastila, urejena po vrstnem redu od najblažjega do najstrožjega. Med najmilejša pooblastila štejemo opozorilo, ustno odredbo ter ugotavljanje istovetnosti. Občinski redar lahko poseže tudi po strožjih pooblastilih, ki si sledijo po sledečem vrstnem redu: sredstva za vklepanje in vezanje, uporaba plinskega razpršilca, uporaba fizične sile. Doslej poznamo zelo malo primerov, kjer bi prišlo do konfliktov oz. fizičnega obračunavanja med občani in občinskimi redarji. Leta 2006 je bil sprejet Zakon o občinskem redarstvu, ki ureja vse podrobnosti, ki jih morajo občinski redarji upoštevati in spoštovati.
V diplomskem delu smo se osredotočili na delo medobčinskega redarja v Mežiški dolini. V našem primeru deluje na območju celotne Mežiške doline, ki šteje okoli 25.000 prebivalcev, en medobčinski redar. Sedež medobčinskega redarstva je v občini Ravne na Koroškem, kjer delujeta dve osebi, in sicer vodja medobčinskega redarstva in redar sam. Za konec smo v diplomskem delu »potegnili črto« in primerjali število prekrškov v posameznih občinah ter te podatke nekoliko analizirali in jih tudi opisali. Občinski redar je kot pooblaščena uradna oseba v zadnjem času vse bolj priljubljen, kajti ljudje so spoznali, da ni zgolj »pobiralec denarja«, ki piše položnice, ampak je tudi razumljiva oseba, ki želi zagotoviti varnost slehernega občana.
Ključne besede: redarstvo, občinsko redarstvo, medobčinsko redarstvo, naloge, pooblastila, javni red in mir, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.12.2016; Ogledov: 1527; Prenosov: 146
Celotno besedilo (1,17 MB) |
23. Javno mnenje prebivalcev Mestne občine Maribor o institucijah pluralne policijske dejavnosti : diplomsko delo univerzitetnega študija VarstvoslovjeMatjaž Krček, 2016, diplomsko delo Opis: Vsak dan smo v stiku z inštitucijami pluralne policijske dejavnosti, večinoma se niti ne zavedamo da smo v stiku. Ko se sprehajamo po mestu smo pod nadzorom kamer, ki jih upravljajo zasebna varnostna podjetja, ko gremo na cesto smo pod nadzorom policije, ko kupimo kakršnokoli tujo dobrino je ta moral iti skozi roke carine, ipd. Vse te inštitucije pluralne policijske dejavnosti delajo po programu nacionalne varnosti in skrbijo za državljane Republike Slovenije. Vsaka deluje na svojem področju, ena področja se sicer med seboj prekrivajo med inštitucijami, v teh primerih je tudi urejeno kako sodelujejo inštitucije med seboj. Večina inštitucij policijske dejavnosti je državnih, obstajata pa tudi dve zasebni, za katere se vsak posameznik odloči če jih bo uporabil ali ne. Zasebni inštituciji policijske dejavnosti sta zasebno-varnostna podjetja in detektivi, obe inštituciji ponujata usluge v zameno za plačilo teh uslug. V mestni občini Maribor delujejo vse inštitucije pluralne policijske dejavnosti in imajo tudi svoje uprave, sedeže podjetij, poslovne enote, ipd.. Maribor kot drugo največje slovensko mesto ima približno 100,000 prebivalcev. Maribor je strateško zelo pomembno mesto, zaradi tranzita, ki pa slabo izkorišča v sebi prid. Bližina Hrvaške in Avstrijske meje pomeni, da mora biti policijska in carinska uprava številčna za nadzor prometa in tovornega prometa. Mestna občina Maribor ima tudi svoje redarstvo, ki opravlja svoje naloge, čeprav ne uživa podpore prebivalstva, kar se tudi lahko reče za ostale inštitucije pluralne policijske dejavnosti. Večina prebivalcev Maribora ima negativne izkušnje z njimi, sploh med nogometnimi tekmami in protesti, si je predvsem policija pridobila negativno podobo. Mnogi prebivalci Maribora so tudi mišljenja, da ne potrebujemo toliko različnih inštitucij policijske dejavnosti in da so pod vplivom korupcije in da ščitijo koruptivne državnike.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, občinsko redarstvo, vojska, pluralna policijska dejavnost, Maribor, varnost, zagotavljanje varnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2016; Ogledov: 1797; Prenosov: 97
Celotno besedilo (825,05 KB) |
24. Pravna analiza razmerij med policijo in redarstvom na področju lokalne samouprave : diplomsko delo univerzitetnega študijaTjaša Vidovič, 2016, diplomsko delo Opis: V Sloveniji zagotavljata varnost v lokalnih skupnostih tako policija kot občinska redarstva. V primerjavi s policijo, ki je pristojna za opravljanje nalog na območju celotne Slovenije, pa so občinska redarstva omejena na območje občine ustanoviteljice. V prvem delu diplomske naloge sem analizirala kakšna pooblastila imajo policisti po Zakonu o nalogah in pooblastilih policije ter občinski redarji po Zakonu o občinskem redarstvu. Vključila sem še primerjavo njunih nalog po Zakonu o javnem redu in miru, Zakonu o pravilih cestnega prometa in po Zakonu o prekrških. V tem delu sem tudi analizirala primer Mestne občine Ptuj, ki je najstarejše mesto v Sloveniji in zato turistično privlačna destinacija, prepletena z veliko rekreativnimi potmi in je ureditev področja varnosti pomembna. V zadnjem delu sem primerjala pravno ureditev Slovenije z ureditvijo drugih držav članic Evropske Unije, natančneje s Hrvaško in Italijo. Kljub temu da so članice Evropske Unije in so pravni redi držav članic v skladu z mednarodnim pravom, pa se njihovi notranji pravni redi med seboj razlikujejo.
Ključne besede: lokalna samouprava, varnost, zagotavljanje varnosti, policija, policisti, redarstvo, redarji, pooblastila, pravna ureditev, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 16.11.2016; Ogledov: 1155; Prenosov: 147
Celotno besedilo (447,34 KB) |
25. Primerjava policijskega dela z delom občinskega redarstva v Mestni občini Koper : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija VarstvoslovjeDanjela Hrvatin, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu primerjamo delo policije z delom občinskega redarstva v Mestni občini Koper. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, kjer subjekta spoznavamo glede na zgodovino, naloge, delovno področje, pooblastila in prisilna sredstva. V nadaljevanju se dotaknemo sodelovanja, dilem in primerjave policije z občinskim redarstvom. Na koncu pa v empiričnem delu opravimo analizo ankete, rezultate le te združimo s teoretičnim delom in tako potrdimo oz. zavrnemo predpostavke, ki smo si jih zastavili.
Ključne besede: policija, policijsko delo, redarstvo, občinsko redarstvo, redarji, pooblastila, primerjave, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 25.10.2016; Ogledov: 1490; Prenosov: 98
Celotno besedilo (351,30 KB) |
26. Primerjava upravičenj varnostnikov in občinskih redarjev : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloAlen Levstek, 2016, diplomsko delo Opis: Varnost je dobrina, ki postaja vedno bolj cenjena. Velikokrat se ne zavedamo kaj vse bi se lahko zgodilo, če bi zatajile službe, ki opravljajo varnostne naloge na različnih področjih našega življenja. V diplomski nalogi smo podrobneje predstavili upravičenja varnostnikov in občinskih redarjev. Pogledali smo kako so se razvijali skozi zgodovino, katere ukrepe in pooblastila uporabljajo pri svojem delu, njihove naloge in kakšen je nadzor, da delo poteka v skladu z zakoni in da so njihove naloge opravljene profesionalno in strokovno. Prav tako smo obdelali tudi načela katera morajo upoštevati pri svojem delu, da nalogo opravijo strokovno in profesionalno.
Predstavili smo tudi nadzor nad varnostniki in občinskimi redarji in kakšne so posledice ob neupoštevanju zakona pri izvajanju upravičenj in nalog, ki so jim zadane.
Ključne besede: zasebno varovanje, občinsko redarstvo, varnostniki, redarji, ukrepi, pooblastila, nadzor, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 1514; Prenosov: 150
Celotno besedilo (363,03 KB) |
27. Analiza potreb po pluralni policijski dejavnosti : magistrsko deloTadej Hafner, 2016, magistrsko delo Opis: Namen magistrske naloge je, da z analizo občinskih programov varnosti vseh treh občin v Zasavju, analizo podatkov kaznivih dejanj in drugih virov ogrožanja ter intervjujev z občinskimi svetniki na območju Zasavja, definiramo potrebe po pluralni policijski dejavnosti v statistični regiji Zasavje. V teoretičnem delu magistrske naloge smo z deskriptivno metodo ter analizo domače in tuje literature opisali pojme in dejstva pluralne policijske dejavnosti ter predstavili zgodovinsko in geografsko ozadje vseh treh občin v Zasavju. V drugem, empiričnem delu, je poudarek bolj na analitičnem pristopu, kjer smo z zbiranjem, primerjavo in obdelavo podatkov iz javnih virov, uradnih evidenc, zakonov, strokovne literature, spletnih strani in intervjujev z občinskimi svetniki iz občin Hrastnik, Trbovlje in Zagorja ob Savi, definirali potrebe po pluralni policijski dejavnosti v Zasavju.
Ugotovili smo, da občinski svetniki v Zasavju niso v celoti seznanjeni s konceptom pluralne policijske dejavnosti, ter da je socialno stanje v Zasavju zaskrbljujoče, kar predstavlja pereč varnostni problem. Naša najpomembnejša in ključna ugotovitev te magistrske naloge je, da v Zasavju obstajajo potrebe po pluralni policijski dejavnosti.
Ključne besede: policija, policijska dejavnost, pluralna policijska dejavnost, zasebno varovanje, detektivska dejavnost, občinsko redarstvo, varnost, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 23.06.2016; Ogledov: 1573; Prenosov: 199
Celotno besedilo (1,66 MB) |
28. Sodelovanje ribiškega čuvaja s pristojnimi organi : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloAdi Balić, 2016, diplomsko delo Opis: POVZETEK
Upravljanje z ribolovnimi vodami je država zaupala izvajalcem ribiškega upravljanja in to so praviloma ribiške družine. Te so dolžne zagotoviti primeren nadzor vseh voda v ribolovnem okolišu. Za nadzorovanje ribolovnih okolišev je ribiška organizacija dolžna organizirati ribiškočuvajsko službo.
Ribiškočuvajsko službo opravljajo ribiški čuvaji, ki imajo status uradne osebe. Pri izvajanju svojih nalog imajo posebne dolžnosti in posebne pravice. Posebne pravice so čuvajeva pooblastila, posebne dolžnosti pa pomenijo področje nalog, ki jih izvajajo ribiški čuvaji. Pri tem je ključnega pomena sodelovanje z pristojnimi organi, kot so policija, občinsko redarstvo, gasilci, pristojna ribiška inšpekcija kot prekrškovni organ in sodelovanje z drugimi nosilci javnih pooblastil, kot so naravovarstveni nadzorniki, vodovarstveni nadzorniki in okoljevarstveni nadzorniki pri zatiranju prekrškov in kaznivih dejanj na področju krivolova, onesnaženj vodotokov in neupravičenih posegov v vodotoke.
Ključne besede: ribištvo, nadzor, ribiški čuvaji, varstvo okolja, pooblastila, policija, občinsko redarstvo, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.01.2016; Ogledov: 1832; Prenosov: 123
Celotno besedilo (799,42 KB) |
29. Organi formalnega družbenega nadzorstva v organizaciji državne in lokalne oblasti : diplomsko delo univerzitetnega študijaIgor Isajlovič, 2015, diplomsko delo Opis: Ključna usmeritev diplomskega dela je prikaz delovanja formalnega družbenega nadzorstva z vidika ustavnopravne ureditve. Pri tem je izpostavljena predvsem utemeljenost njegovega delovanja v kontekstu delitve oblasti, kar odpira primerjavo delovanja organov in teles formalnega družbenega nadzorstva na državnem in lokalnem nivoju.
V uvodu sta prikazana pomen pravne države in teorija delitve oblasti. Načelo delitve oblasti smo umestili v slovenski ustavni okvir – prikazane so ustavne norme in opisane veje oblasti s svojimi pristojnostmi. Osredotočili smo se na pristojnosti, ki se nanašajo na izvajanje formalnega družbenega nadzorstva. Prikazana je tudi ureditev lokalne samouprave in delitev oblasti v občini. Predstavljeni so nekateri pravnoformalni vidiki legitimnosti oblasti in legitimnosti formalnega družbenega nadzorstva. Legitimnost pogojujemo z obstojem ustavnopravnih mehanizmov zavor in ravnovesij. V nadaljevanju je predstavljen vsebinski okvir in podlaga za delovanje in izvajanje formalnega družbenega nadzorstva. Osredotočamo se predvsem na policijo, redarstvo in organe kazenskega pravosodja. Prikazani so pravni vidiki kriminalitete in kriminalitetna politika ter varnostni resoluciji in program varnosti v Mestni občini Ljubljana. V državne in lokalne okvire so nato umeščeni organi in telesa formalnega družbenega nadzorstva. Prikazani so mehanizmi zavor in ravnovesij, ki zagotavljajo legitimnost ustroja in delovanja formalnega družbenega nadzorstva.
Ključne besede: država, državna oblast, lokalna oblast, družbeno nadzorstvo, formalno nadzorstvo, pravosodje, policija, tožilstvo, sodstvo, redarstvo, legitimnost, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 10.11.2015; Ogledov: 2420; Prenosov: 246
Celotno besedilo (486,77 KB) |
30. Ocena medsebojnega zaupanja med policisti in občinskimi redarji : diplomsko delo univerzitetnega študijaRok Kozlevčar, 2014, diplomsko delo Opis: Sodelovanje med občinskimi redarji in policisti je zakonsko opredeljeno oziroma je nujno za delovanje družbe nasploh. Policisti imajo zelo obsežen seznam nalog, ki jih opravljajo in zato lahko občinsko redarstvo gledamo kot podaljšek policije na lokalni ravni. Tako občinski redarji opravljajo veliko nalog policije in ji omogočajo, da se osredotoča na najbolj zapletene naloge.
V prvem delu smo se osredotočili na teorijo, ki vključuje naloge, pooblastila in prisilna sredstva tako občinskih redarjev kot policistov. Opisali smo tudi izobraževanje v obeh poklicih ter na splošno kaj za družbo ta dva poklica pomenita. V empiričnem delu naloge pa smo se osredotočili na raziskavo s pomočjo vprašalnika in analizirali odgovore iz katerih smo dobili bolj jasno oceno zaupanja med policisti in občinskimi redarji. Z raziskavo smo dognali, da je sodelovanje najbolj pogosto med občinskim redarstvom in policijsko postajo Center.
Ocena medsebojnega zaupanja med policisti in občinskimi redarji je odraz sodelovanja. Sodelovanje je pogosto, zaželeno in za občinske redarje nujno potrebno. Tako pridemo do zaključka, da je zaupanje pogoj za opravljanje dela občinskega redarja za policiste pa prostovoljna izbira.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, policijska pooblastila, prisilna sredstva, občinsko redarstvo, občinski redarji, sodelovanje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.01.2015; Ogledov: 1697; Prenosov: 203
Celotno besedilo (847,02 KB) |
