Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen prispevka: Varnost je pomemben dejavnik za zadovoljstvo prebivalcev lokalne skupnosti. Za zagotavljanje varnosti je pomembno sodelovanje različnih akterjev, še posebej policije in občinskega redarstva. Namen prispevka je predstaviti organe za zagotavljanje varnosti na lokalni ravni, kot sta občinsko redarstvo in občinska inšpekcija, predstaviti zakonsko ureditev ter analizirati njihov razvoj. Metode: Z analizo vsebine pisnih virov smo pregledali strokovno literaturo in zakonodajo ter naredili primerjalno analizo zakonov. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo klasifikacije, ki sta nam pomagali pri analiziranju in predstavitvi lokalnih organov za zagotavljanje varnosti ter umestitvi na slovensko področje. Ugotovitve: Sodelovanje med policisti in občinskimi redarji se v nekaterih primerih ni razvilo v tej meri, da bi ustrezalo partnerstvu. Redarstvo je občinski prekrškovni organ, katerega delovno področje določajo zakoni in predpisi. Občinsko redarstvo se je začelo razvijati leta 1998 s sprejetjem Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP, 1998). Od takrat so se pristojnosti in pooblastila samo še razvijala in nadgrajevala. V slovenskem prostoru je to dokaj mlada dejavnost, saj se je razvoj občinskih redarstev pojavil šele leta 2006 s sprejetjem Zakona o občinskem redarstvu (ZORed, 2006). Izkušnje iz prakse kažejo, da je bistvo občinskih redarjev opozarjanje, izvajanje nekaterih ukrepov v prometu in mandatno kaznovanje storilcev prekrškov. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek predstavlja pregled razvoja lokalnih organov za zagotavljanje varnosti v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: občinsko redarstvo, redarji, lokalna samouprava, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 14.04.2020; Ogledov: 1358; Prenosov: 105
Celotno besedilo (376,77 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Ker je dobrina varnosti v lokalni skupnosti izjemno cenjena, se marsikdo premalo zaveda, da zanjo ne more biti odgovorna samo država, pač pa vzajemno sodelovanje različnih subjektov zagotavljanja lokalne varnosti, še posebej policije in občinskih redarstev. V skladu s tem je nastalo občinsko redarstvo, ki je skupni organ občinske uprave občin ter s svojo odgovornostjo in nalogami skrbi za varnost na območju občine. Prelomnica občinskih redarstev je bila z letom 2006, ko je bil sprejet Zakon o občinskem redarstvu. S pomočjo tega zakona so pooblastila in pristojnosti medobčinskih redarstev dobile močno nadgradnjo. Cilj diplomske naloge je bil predstaviti delovanje redarskih služb v Pomurskih občinah Lendava, Ljutomer in Murska Sobota. Redarske službe na območju Pomurja sodijo v dokaj mlado dejavnost zagotavljanja varnosti v omenjenih občinah, saj so nastale šele v 20. stoletju, s ciljem preventivnega delovanja in ne kaznovanja ter čim bolj učinkovitega vzpostavljanja reda za zadovoljstvo svojih občanov. Raziskovalni del diplomske naloge je sestavljen iz dveh delov. V prvem delu je mogoče zaslediti mnenje zaposlenih redarjev glede opravljanja temeljnih delovnih nalog občinskih redarjev v občinah Murska Sobota, Ljutomer in Lendava. Drugi del predstavlja mnenje prebivalcev Pomurja glede njihovih pričakovanj, zaupanja, zadovoljstva ter uspešnosti z delom redarske službe pri zagotavljanju lokalne varnosti v pomurskih občinah. Ugotovitve so pokazale, da so občinski redarji enotnega mnenja, da morata policija in občinska redarska služba pri zagotavljanju varnosti ustvarjati partnerski odnos in ne medsebojno tekmovati. Rezultati drugega dela raziskave so pokazale, da so ocene prebivalcev Pomurja glede pričakovanja, zaupanja in mnenja o zadovoljstvu ter uspešnosti z delom redarske službe precej nizke. Že kar nekaj let imajo ljudje negativno mnenje o redarski službi. Verjetno je še zmeraj premalo ljudi seznanjenih o tem, koliko delo občinskega redarja doprinese k ohranitvi varnosti in lagodnemu življenju v občini. Kdaj bo prišlo do pozitivnejših odnosov in več zaupanja med občinskimi redarji in lokalno skupnostjo ostaja odprto vprašanje.  
Ključne besede: diplomske naloge, medobčinsko redarstvo, redar, občina, Pomurje
Objavljeno v DKUM: 25.02.2020; Ogledov: 857; Prenosov: 105
Celotno besedilo (1,37 MB)

Opis: Ker je varnost za človeka pomemben dejavnik, ki vpliva na dobro počutje ter učinkovito delovanje vsakega posameznika, je izrednega pomena, da le-te ne zagotavljajo le policisti, ampak še kakšen drug organ. Ravno zaradi tega so se na lokalni ravni kot pooblaščene uradne osebe razvili redarji, ki skrbijo za varnost na nekem manjšem območju oziroma v neki občini. Redarji so partner policije, zato je pomembno, da se zavedamo, da delo teh dveh organov poteka vzporedno, kar pomeni, da se skupaj dopolnjujeta ter skupaj delujeta. To namreč pomeni, da si pomagata na raznih množičnih zbiranjih, občinskih dogodkih in tudi v prekrškovnih postopkih. Vsebina diplomskega dela je predstavitev delovanja Mestnega redarstva Mestne občine Murska Sobota. Redarstvo z omenjenega območja je bilo ustanovljeno v letu 1996, in sicer s ciljem izvajanja nadzora občinskih predpisov s petih različnih področij. Prelomnica redarske službe je bila s sprejetjem ZORed od leta 2006 naprej, saj so le-ti postali prekrškovni organi, večala so se jim pooblastila ter prav tako področja dela. Drugi del diplomskega dela je ocena občanov lokalne skupnosti Mestne občine Murska Sobota o redarski službi omenjene občine. Ugotovitve so pokazale, da je mnenje prebivalcev o redarjih v večini neopredeljeno, kar pomeni, da so svoje mnenje izrazili tako, da se z navedenim mogoče strinjajo oziroma se z navedenim niti ne strinjajo. Ali nas taki odgovori lahko pripeljejo do razmišljanja, da so prebivalci o redarjih premalo podučeni oziroma so jim delo, naloge ter dolžnosti tega organa pomanjkljivo predstavljeni? Ta vprašanja ostajajo odprta oziroma neodgovorjena, pozitivne premike pa bomo videli šele čez daljše časovno obdobje, mogoče je govora kar o kakšnem desetletju preventivnega delovanja ter izboljševanja napak, ki so že vidne v praksi.
Ključne besede: redarstvo, mestno redarstvo, pluralna policijska dejavnost, lokalna skupnost, zagotavljanje varnosti, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.09.2017; Ogledov: 1904; Prenosov: 357
Celotno besedilo (1,23 MB)

Opis: Kljub širokem sklopu subjektov, ki opravljajo zadeve in naloge javne varnosti, je tematika magistrskega dela osredotočena na sodelovanje policije in občinskega redarstva pri izvajanju nalog vzdrževanja javnega reda in miru. Od sprejema Zakona o občinskem redarstvu (2006) in Zakona o varstvu javnega reda in miru (2006), s katerima je zakonodajalec občinskim redarjem podelil določen del pooblastil in pristojnosti, je minilo že desetletje, vendar sta obe instituciji že sodelovali pred spremembo zakonodaje. Potreba po varstvu javnega reda in miru ostaja nespremenjena in nujna za nemoteno delo in življenje ljudi, saj ta ščiti posameznike, skupnosti, državne organe in druge nosilce javne oblasti pred ravnanji, s katerimi so ogrožene temeljne človekove pravice do osebne varnosti, dostojanstva, telesne in duševne celovitosti. Tudi zadnji dogodki, ki smo jim priča v Evropi in na Bližnjem vzhodu, opozarjajo, da varnost ni samoumevna dobrina. Zaradi zagotavljanja višje ravni varnosti je sodelovanje policije in občinskega redarstva še toliko pomembnejša, kot je bila. Koncept magistrskega dela je zasnovan iz teoretičnega dela, kjer so opredeljeni splošni temeljni pojmi, organiziranost obeh preučevanih subjektov, iskanju povezanosti njunih področij dela in pooblastil, pregled prekrškov po zakonu, ki ureja varstvo javnega reda in miru, kot tudi predstavitev pravnih zakonskih okvirov, ki se nanašajo na njuno sodelovanje. Teoretičnemu preučevanju sledi empirično raziskovanje, ki je namenjeno ugotavljanju dejanskega stanja dela občinskega redarstva na področju vzdrževanja javnega reda in miru. Osrednje mesto empiričnega preučevanja je namenjeno ugotavljanju operativnega sodelovanja policije in občinskega redarstva, ki zajema njune medsebojne odnose, pogostost medsebojnih stikov in ugotavljanju zaznanih ovir, s katerimi je v celoti ali vsaj delno sodelovanje onemogočeno. Smiselna celota teoretičnega in empiričnega dela je zajeta v sklepnem delu, ki zajema opredelitev postavljenih hipotez, priporočila in smernice za nadaljnji razvoj in krepitev partnerskega sodelovanja obeh institucij na področju vzdrževanja javnega reda in miru.
Ključne besede: javni red in mir, zagotavljanje varnosti, policija, redarstvo, sodelovanje, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 14.06.2017; Ogledov: 2172; Prenosov: 269
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Policija v našem okolju ni edini ponudnik tako imenovanih varnostnih storitev, ampak so se ji pri nas, po vzoru zahoda, pri zagotavljanju splošne varnosti ljudi in premoženja, pridružujejo različni subjekti kot na primer zasebne varnostne službe oziroma zasebni varnostniki, detektivi, različne inšpekcijske službe in ne nazadnje občinski redarji. Vendar se zdi, da je policija kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve za zagotavljanje varnosti še vedno najpomembnejši dejavnik. Gre za organ oziroma organizacijo, ki je dolgo časa edina zagotavljala varnost in ima s tega vidika najbolj funkcionalno in številčno organizacijo, ki vključuje širok spekter pooblastil in ne nazadnje učinkovite metode dela kot je denimo v skupnost usmerjeno policijsko delo, ki se kaže v ustvarjanju partnerskega odnosa z državljani kot uporabniki varnostnih storitev. Takšnih metod dela in v takšnem obsegu za enkrat pri ostalih subjektih ne najdemo, čeprav se tudi oni poslužujejo podobnih načinov. Skozi primerjavo izvedenih ukrepov subjektov vključenih v sistem pluralne policijske dejavnosti na območju Mežiške doline tako dokazujemo, da so na območju Mežiške doline v sistem pluralne policijske dejavnosti sicer vključeni različni subjekti, vendar kljub temu večino nalog za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja, še vedno opravi policija oziroma njeni uslužbenci.
Ključne besede: varnost, varnostni problemi, zagotavljanje varnosti, lokalna skupnost, policijsko delo v skupnosti, pluralna policijska dejavnost, policija, redarstvo, vojska, varnostne službe, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 01.02.2017; Ogledov: 1741; Prenosov: 130
Celotno besedilo (711,90 KB)