| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 28
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
11.
12.
PRIMERJALNA ANALIZA OBRATOVANJA KEMIJSKEGA IN ENCIMSKEGA REAKTORJA Z NASUTJEM
Tadej Lešer, 2009, diplomsko delo

Opis: Za uspešno načrtovanje reaktorjev je potrebno poznati enačbo proizvodnosti želene reakcije, kot tudi odvisnost različnih spremenljivk na njeno obnašanje. Študije kinetike reakcij izvajamo v laboratororijskem merilu, katerih rezultate kasneje uporabimo pri dimenzioniranju reaktorja, kot tudi povečavo (scale—up) na večje sisteme. Velikokrat obstaja več reaktorskih sistemov za dosego enakega produkta, zato hočemo izmed njih najti tistega, ki nam daje najboljše rezultate oz. največjo proizvodnost. Da pa lahko ugotovimo, kateri izmed njih je najboljši, naredimo med njimi primerjavo t.i. primerjalno analizo. V okviru diplomskega dela smo študirali reakcijo hidrolize saharoze v kemijskem in biokemijskem reaktorju z nasutjem. Pri kemijskem reaktorju smo uporabili dve velikosti delcev katalizatorja, ki sta znašali, d = 860 µm in d = 303 µm. Osrednji cilj je bil določitev primernejšega sistema za omenjeno reakcijo, kot tudi opredelitev ustreznih kinetičnih parametrov, kot so aktivacijska energija, red reakcije, faktor učunkovitosti, itd. ter na koncu zapisati ustrezno enačbo proizvodnosti. To smo dosegli s preučevanjem poteka reakcije pri različnih pogojih obratovanja, tako, da smo spreminjali obratovalno temperaturo ter napajalni volumski pretok skozi reaktor. Ugotovili smo, da je reakcija hidrolize saharoze preko kemijskega katalizatorja, reakcija prvega reda, ki ima dokaj visoko aktivacijsko energijo (Ea = (67—74) kJ/mol). Proizvodnost reakcije je odvisna od velikosti delcev katalizatorja in je pri manjših delcih večja, kar smo dokazali tudi s izračunom faktorja učinkovitosti. Biokemijski katalizator je pokazal dobro ujemanje z Michaelis—Mentenovo kinetiko, medtem ko sta znašali vrednosti aktivacijske energije, Ea = 19,5 kJ/mol in Michaelis—Mentenove konstante KM = 2,1 mmol/L. V primerjavi med kemijskim in biokemijskim reaktorjem smo ugotovili, da ima kemijski katalizator z velikostjo delcev, d = 303 µm najboljše stopnje presnov, medtem ko je presnova encima, pri njegovi optimalni temperaturi ( = 55 °C) in najboljšem uporabljenem pretoku (qv = 6 mL/min), za 25 % manjša. Kemijski katalizator ima tudi stalilnejše obratovanje, nižjo ceno na uporabljeno enoto ter daljšo življensko dobo. Zato smo za dano reakcijo predlagali uporabo kemijskega katalizatorja.
Ključne besede: reaktor z nasutjem, saharoza, enačba proizvodnosti, katalizator, kinetika reakcije
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2231; Prenosov: 136
.pdf Celotno besedilo (793,92 KB)

13.
STRESNI DEJAVNIKI NA DELOVNEM MESTU KRUPJEJA
Edo Muminovič, 2009, diplomsko delo

Opis: Krupjeji, zaposleni v igralnicah Korona, Park, Perla in Mond družbe Skupina Hit doživljajo svoja delovna mesta ter iz njih izhajajoce delovne obremenitve kot zmerno do zelo stresne. Med zelo stresne faktorje sodijo delovna obremenjenost, delovni pogoji, sporazumevanje s sodelavci, nadrejenimi in gosti, vedenjski vzorci gostov, dodatna izobraževanja, mentalne sposobnosti, placa, delovni cas, kolicina prostega casa in psihofizicne težave. Med nestresogene dejavnike se uvršcajo obvladovanje in uporaba tujih jezikov, obvladovanje in realizacija pravil iger na sreco, zahteva po motoricnih sposobnostih ter zahteva po zunanji urejenosti in uglajenem vedenju. Vsled tega so na podrocju stresne preventive potrebne dokaj številne izboljšave in izpopolnitve, ki bi med zaposlenimi kratko- oz. dolgorocno odpravljale stres, s tem pa dvigovale veselje do dela ter delovno moralo in uspešnost.
Ključne besede: delovni stres, zunanji stresorji, notranji stresorji, mehanizem stresne reakcije, izgorevanje na delovnem mestu, antistresne sprostitvene tehnike, skupina Hit, igralnice Korona, Park, Perla, Mond, igralništvo, preprecevanje stresnih dejavnikov, anketni vprašalnik, vrednostne lestvice
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2424; Prenosov: 388
.pdf Celotno besedilo (581,77 KB)

14.
STRES PRI DELU V ZLATARNI CELJE D.D.
Polonca Siter, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili pojem stres, vzroke, posledice in načine obvladovanja stresa zaposlenih pri delu. Stres smo predstavili tako v teoriji, kot na praktičnem primeru v podjetju Zlatarna Celje d.d. Dandanes je življenje bolj stresno in naporno kot kdajkoli prej. Stresu se ne moremo popolnoma izogniti. Vzroke stresa lahko najdemo v našem delovnem okolju, delovnih pogojih in v nas samih, njegove posledice pa so lahko ogromne in uničujoče tako za posameznika, kot za organizacijo in družbo. Stresu smo izpostavljeni povsod: v službi, v jutranjem prometu in doma. Posledice so lahko telesne, vedenjske in psihične, kot so na primer, utrujenost, izčrpanost, napetost, pogosta obolenja, slabo počutje, slaba koncentracija, depresija itd. Pomembno je, da se s stresom soočimo in se ga naučimo obvladovati, saj to pozitivno vpliva na našo uspešnost in uspešnost na delovnem mestu. Pri obvladovanju stresa zelo pomagajo znanje, izkušnje, dobra organizacija časa, pravilno reševanje problemov in tudi različne sprostitvene tehnike, ki ji dandanes poznamo, kot so meditacija, masaža, joga, wellness itd.
Ključne besede: stres, prepoznavanje stresa, reakcije na stres, vrste stresa, vzroki stresa pri delu, vrste povzročiteljev, posledice stresa pri delu, načini obvladovanja stresa, stres pri delu v Zlatarni Celje d.d.
Objavljeno: 23.11.2009; Ogledov: 2416; Prenosov: 478
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

15.
POZNAVANJE ZDRAVIL MED MEDICINSKIMI SESTRAMI
Martina Ficko, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo prikazuje poznavanje zdravil med medicinskimi sestrami. S pomočjo domače in tuje literature smo v osrednjem delu diplomskega dela predstavili, kaj so zdravila ter oblike zdravil. Na kratko smo opisali osnovne skupine zdravil ter načine aplikacij zdravil, ki jih medicinska sestra uporablja pri svojem delu. Na koncu teoretičnega dela smo opisali vlogo medicinske sestre pri aplikaciji zdravil, predstavili smo postopke, ki jih mora medicinska sestra upoštevati pred, pri in po aplikaciji zdravil. Seznanili smo se s stranskimi učinki zdravil, o medsebojnem delovanju zdravil ter o preračunavanju pretoka infuzijske raztopine in odmerkov zdravil. V empiričnem delu je raziskava potekala v Splošni bolnišnici Murska Sobota na kirurškem in na internem oddelku. Zanimalo nas je, koliko medicinske sestre poznajo zdravila, njihove učinkovine, stranske učinke, in kako bi medicinske sestre ter tehniki zdravstvene nege sami ukrepali pri določenih nujnih primerih. Ugotovili smo, da medicinske sestre v kar šestdeset odstotkih poznajo zdravila, vendar pa manj spremljajo novosti na tem področju. Želijo si dodatnih izobraževanj in organiziranih predavanj. Glede učinkovin so dobro poučene. Znanje smo preverjali z eno izmed najlažjih primerov, na katerega so v kar oseminosemdesetih odstotkih dobro odgovorile. Tudi stranske učinke dobro poznajo. Na nekaj etičnih vprašanj, če lahko medicinska sestra v določenih nujnih primerih nastavi i.v. kanal, je kar dvainosemdeset odstotkov anketirancev odgovorila, da lahko nastavi. Šestinsedemdeset odstotkov anketirancev meni, da medicinska sestra v določenih nujnih primerih ne sme sama aplicirati zdravila. Večina teh anketirancev tudi sami ne bi v določenih nujnih primerih aplicirali določenega zdravila.
Ključne besede: zdravila, način aplikacije zdravil, oblike zdravil, vloga medicinske sestre pri aplikaciji zdravil, pravilo 6 x P, pravilo 10 x P, alergijske reakcije na zdravila, doziranje zdravil.
Objavljeno: 02.07.2010; Ogledov: 3246; Prenosov: 1466
.pdf Celotno besedilo (1,75 MB)

16.
DOLOČITEV KINETIKE SINTEZE ACETILSALICILNE KISLINE
Vesna Dragojlović, 2011, diplomsko delo

Opis: Aspirin, znan tudi kot acetilsalicilna kislina (CH3COOC6H4COOH), je salicilna droga, ki se pogosto uporablja kot učinkovito sredstvo za lajšanje manjših bolečin, antipiretik za zmanjšanje vročine in protivnetno zdravilo. Namen diplomskega dela je bila sinteza aspirina in določitev reda reakcije. Potek reakcije smo zasledovali z opazovanjem spreminjanja specifične prevodnosti šibkega elektrolita, ocetne kisline (CH3COOH), v odvisnosti od časa. Kinetiko reakcije proizvodnje ocetne kisline kot stranskega proizvoda pri sintezi aspirina iz salicilne kisline (HOC6H4COOH) in anhidrida ocetne kisline ((CH3CO)2O) smo preverili v šaržnem mešalnem reaktorju pri različnih temperaturah: HOC6H4COOH + (CH3CO)2O ↔ CH3COOC6H4COOH + CH3COOH S poviševanjem temperature v reaktorju smo pospešili potek reakcije. Koncentracija reaktantov se med potekom kemijske reakcije zmanjšuje, medtem ko presnova narašča. Na podlagi pridobljenih meritev in izračunov smo določili kinetične parametre in značilnosti sinteze aspirina (red reakcije, konstanto proizvodnosti, aktivacijsko energijo). Ugotovili smo, da reakcija sinteze aspirina poteka po kinetiki 2. reda. Iz dobljenih rezultatov lahko povzamemo, da je kontinuirna metoda z opazovanjem specifične prevodnosti zelo koristna za neprekinjeno merjenje koncentracije. Kemijska kinetika sinteze aspirina je še dokaj neraziskana tema, zato bodo vsekakor potrebne še dodatne raziskave, kar pušča odprta vrata za nadaljnje študije.
Ključne besede: sinteza acetilsalicilne kisline, kemijska kinetika, konstanta proizvodnosti šibkega elektrolita, presnova, aktivacijska energija, red reakcije, specifična prevodnost
Objavljeno: 30.03.2011; Ogledov: 3903; Prenosov: 420 
(2 glasa)
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

17.
DRUGA GENERACIJA ALTERNATIVNIH VIROV ENERGIJE IN NJIHOVA POVEZAVA Z MEJNIMI PODROČJI ZNANOSTI
David Rebernik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem se osredotočil na sodobne raziskave alternativnih virov energij, ki potekajo tako pri nas kot po svetu. Opisano in analizirano je področje obnovljivih virov energije, še posebej tistih alternativnih virov in tehnologij, katerih koncepti še niso popolnoma znanstveno pojasnjeni ali so še v fazi razvoja in raziskav. V začetnem teoretičnem delu diplomske naloge skušam klasificirati in opredeliti različne vrste teh virov, tako konvencionalnih kot nekonvencionalnih. Nadaljujem s teoretičnimi razlagami, na katerih slonijo obravnavani nekonvencionalni alternativni koncepti pridobivanja energije. Pri tem opisu razvoja različnih fizikalnih teorij in pristopov skušam razčleniti in definirati nekaj najpogostejših pojmov, ki so s tem povezani. V praktičnem delu diplomske naloge sledi podrobnejša predstavitev posameznih konceptov in rešitev. Ob koncu naloge ugotavljam še potencialno ali dejansko vpetost vsebin s področja energetike in obnovljivih virov energij v učne načrte osnovne šole.
Ključne besede: Energija vakuuma, brezžičen prenos energije, vodikove tehnologije, predelava odpadkov s pomočjo plazme, umetna fotosinteza, nizkoenergijske jedrske reakcije.
Objavljeno: 11.07.2012; Ogledov: 1314; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

18.
Encimsko katalizirane reakcije v ionskih tekočinah
Maja Leitgeb, Muzafera Paljevac, Željko Knez, 2008, strokovni članek

Opis: Ionske tekočine se lahko uporabljajo kot medij za encimsko katalizirane reakcije. V prispevku so predstavljene različne encimsko katalizirane reakcije, izvedene v ionskih tekočinah, predvsem v tistih z dialkilimidazolijevimi kationi. Opisan je vpliv ionskih tekočin na aktivnost encimov in metode ločevanja produktov ter recikliranja biokatalizatorja iz ionskih tekočin.
Ključne besede: ionske tekočine, organske soli, encimske reakcije
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1220; Prenosov: 27
URL Povezava na celotno besedilo

19.
POROZNI POLIMERI IZ ALIFATSKIH URETANSKIH DIAKRILATOV
Davor Bezget, 2014, diplomsko delo

Opis: Na osnovi monomera alifatski uretanski diakrilat (AUD) smo želeli z uporabo emulzij sintetizirati porozne poliHIPE materiale. Zaradi različne uporabe poliHIPE materialov je pomembno, da poskušamo sintetizirati le te z različnimi monomeri. Posledično dobimo različne kemijske in fizikalne lastnosti. Ker so določeni poliHIPE materiali trdi in krhki, smo želeli sintetizirati bolj prožen material. V kombinaciji z alifatskim uretanskim diakrilatom smo uporabljali tudi stiren, divinil benzen, divinil adipat in tetratiol (pentaeritritol tetrakis(3-merkaptopropionat)). Sintezo smo izvajali v steklenem reaktorju. K organski fazi, ki so jo sestavljali monomeri, surfaktant, topilo in iniciator smo po kapljicah dodajali vodno fazo, ki jo je predstavljala deionizirana voda z raztopljenim kalcijevim kloridom. S pomočjo propelerskega mešala smo pri 300 obr/min po 60 min dobili emulzijo. Za polimerizacijo te emulzije smo uporabljali dva različna postopka; termično polimerizacijo in fotopolimerizacijo. Polimere smo čistili z etanolom in destilirano vodo. Monolite, ki smo jih dobili s termično polimerizacijo, smo čistili v Soxletovem aparatu. Vzorce smo sušili v digestoriju, nekatere tudi v vakuumskem sušilniku. S spreminjanjem sestave organske faze smo želeli dobiti porozen poliHIPE monolit. Stabilnost emulzije in polimerizacija je bila v večina primerih uspešna. Problem pa je nastal, ker so se monoliti v času sušenja zelo krčili. Kemijsko sestavo vzorcev smo spremljali s FTIR spektroskopijo. Za nas najpomembnejši signali so bili za vezi N-H, C-O, C=O. Ti signali nam dokazujejo vsebnost alifatskega uretanskega diakrilata v vzorcu. Strukturo vzorcev smo analizirali s SEM mikroskopijo. Te posnetke smo naredili s posušenimi vzorci in z vzorci, ki se še niso sušili. Polimerizacija stabilnih emulzij je uspela, vendar so SEM posnetki pokazali, da večina vzorcev nima tipične poliHIPE morfologije. Vzorec, ki je imel samo 5% vsebnost alifatskega uretanskega diakrilata je pokazal lepo poliHIPE strukturo. Prvi cilj, uspešna polimerizacija z alifatskim uretanskim diakrilatom, je bil dosežen. Drugi cilj je pa bil sintetizirati poliHIPE material, to pa nam je uspelo samo v primeru z malo vsebnostjo alifatskega uretanskega diakrilata.
Ključne besede: porozni polimeri, emulzije z visokim deležem notranje faze, poliHIPE materiali, emulzijska polimerizacija, klik reakcije, tiol-en polimerizacija
Objavljeno: 03.06.2014; Ogledov: 1717; Prenosov: 228
.pdf Celotno besedilo (3,98 MB)

20.
RAZVOJ DENDRIMERNIH poliHIPE NOSILCEV KOT BAZNIH KATALIZATORJEV
Gregor Kodrič, 2014, diplomsko delo

Opis: PoliHIPE materiali so porozni emulzijsko pripravljeni polimeri, sintetizirani znotraj emulzij z visokim deležem notranje faze (HIPE). Zelo porozna notranja struktura jim daje posebne karakteristike, zato so uporabni pri različnih tehničnih in industrijskih aplikacijah. Raznovrstnost uporabe dosežejo s funkcionalizacijo ter modifikacijo raznih strukturnih parametrov med in po sintezi. Namen diplomskega dela je bila študija zdužitve aminskega dendrimera kot organskega baznega katalizatorja s PoliHIPE polimerom. Z vezavo teh katalizatorjev na polimerne nosilce smo hoteli združiti najboljše lastnosti obeh materialov. Tako bi imeli poleg katalitičnih lastnosti še možnost boljšega izolacijskega postopka produktov iz reakcij, možnost recikliranja takega katalizatorja, znižanja stroškov reakcij, procesi bi lahko potekali hitreje, najpomembnejša pridobitev tega postopka pa bi bila, da bi s tako funkcionaliziranimi polimernimi katalizatorji zmanjšali količino odpadne snovi pri reakcijah, kar bi moralo biti vodilo pri načrtovanju modernih sinteznih postopkov. Uporabili smo aminske dendrimere na osnovi tris-(2-aminoetil)amina. Sintezo dendrimera smo opravili tako, da smo najprej vezali akrilonitril na tris-(2-aminoetil)amin v vodi kot topilu, nakar smo vmesni nitrilni produkt reducirali do amina z LiAlH4 in tako smo dobili prvo generacijo aminskih dendrimerov. Le-te je mogoče uporabiti v namene organokatalize kot bazne katalizatorje v širokem spektru reakcij. Uporabnost tris-(2-aminoetil)amina in iz njega izhajajočih dendrimerov smo preizkušali pri aldolnih reakcijah (Knoevenagelova kondenzacija) kot testnih reakcijah. Tako smo preverili, pod kakšnimi pogoji osnovni aminski katalizator tris-(2-aminoetil)amin katalizira reakcije med benzaldehidom in tremi modelnimi ketoni različnih reaktivnosti (acetofenon, dibenzoilmetan, dimedon) in ugotovili, da se le najbolj reaktiven substrat – dimedon - pretvori v odgovarjajoč produkt kondenzacije.
Ključne besede: reakcije na trdnih nosilcih, PoliHIPE polimeri, aminski dendrimeri, bazni katalizatorji, obnovljivi reagenti, aldolna kondenzacija
Objavljeno: 11.09.2014; Ogledov: 1199; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (6,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici