| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Korelirana pozitivna in negativna recipročnost v igri javnih dobrin
Borut Horvat, 2016, diplomsko delo

Opis: Osnovni cilj diplomskega dela je bil preveriti, kako se v igri javnih dobrin obnese strategija korelirane pozitivne recipročnosti oziroma strategija igralca, ki hkrati nagrajuje in kaznuje kot ena kombinirana strategija. Predstavili smo igro javnih dobrin, njena pravila, strategije in možna izplačila. Predstavili smo tri glavne elementarne strategije igranja igre javnih dobrin. Te so koooperacija, kooperacija z nagrajevanjem in kooperacija s kaznovanjem. Za primerljivost rezultatov skozi celo delo smo se potrudili izbirati parametre, pri katerih smo lahko direktno ali pa vsaj v okviru neke sprejemljive podobnosti primerjali rezultate. Pri predstavitvah elementarnih strategij se je pokazalo, da prispevajo k spodbujanju razvoja sodelovanja in da je kaznovanje od predstavljenih najuspešnejše, ker spodbuja sodelovanje tudi pri nižjih sinergijskih faktorjih. Predstavitvi elementarnih strategij sledi preverjanje, če prinaša združevanje korelirane pozitivne in negativne recipročnosti v eno strategijo kakšne evolucijske prednosti. Podobno kot pri predstavitvi elementarnih strategij smo se lotili tudi strategije hkratnega nagrajevanja in kaznovanja in dobili rezultate, ki kažejo, da neodvisno od sinergijskega faktorja, pri katerem smo izvajali simulacije, kombinirana strategija kaznovanja in nagrajevanja ni pokazala evolucijskih prednosti pred elementarnima strategijama nagrajevanja in še posebej kaznovanja. Pokazali so se sicer ozki pasovi pri zelo nerealnih parametrih, ko lahko kombinirana strategija pokaže svojo moč, a se tudi tu izkaže, da bi samo kaznovanje pri istih parametrih bilo boljše.
Ključne besede: igra javnih dobrin, sodelovanje, nagrajevanje, kaznovanje, korelirana pozitivna in negativna recipročnost
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 842; Prenosov: 58
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

2.
Sindrom adrenalne izgorelosti pedagoških strokovnih delavcev
Nataša Galer, 2012, diplomsko delo

Opis: Izgorelost grozi vsakem poklicu, predvsem poklicem, povezanim z delom, kot so pomoč ljudem, delo v stiku z ljudmi, torej sem sodi tudi poučevanje. Pomembno je razlikovati pojem sindrom izgorelosti in sam proces izgorevanja s simptomi, stanje adrenalne izgorelosti, kot zadnjo stopnjo procesa izgorelosti od depresije in delovne oz. poklicne izčrpanosti s kroničnim stresom. Adrenalna izgorelost je kompleksnejša od kroničnega stresa na delovnem mestu ali od občutka frustriranosti, zajema inter- in intrapersonalne vidike. O izgorelosti in izgorevanju govorimo, ko nas naše notranje prisile ženejo v deloholizem in nato v preizčrpavanje (Pšeničny, 2008). V prvem teoretičnem delu predstavljamo pojem, različne razlage ter sam proces izgorevanja, temeljiteje predvsem zadnjo stopnjo izgorevanja, adrenalno izgorelost: stanje pred, sam akutni adrenalni zlom in stanje po zlomu. Predstavljamo vzroke (oblikovanje labilne, storilnostno pogojene samopodobe v razvoju predšolskega otroka vse bolj ambicioznih staršev in zahtev družbe ter nerecipročnost odnosov, ki se ujema z izhodiščem recipročnega modela izgorelosti), simptome (depresivni občutki in anksiozni simptomi, deloholizem in wornout, disfunkcija HHA-osi, storilnostno pogojena samopodoba), značilnosti (prepoznavne znake) in posledice sindroma adrenalne izgorelosti. Podrobneje smo se ustavili pri simptomih, predvsem zaradi napačnih predstav in sklepanj o samem sindromu. Kakšno je dejansko stanje adrenalne izgorelosti pedagoških delavcev/lavk, smo preverili med samimi učitelji/cami in vzgojitelji/cami s pomočjo anketnega vprašalnika, na osnovi katerega so učitelji/ce in vzgojitelji/ce ocenili stopnjo lastnega stresa (kroničnega stresa), osebnega zadovoljstva in samoučinkovitosti v izvajanju pedagoškega dela, kot tudi pogostost lastnih obolenj, težnjo po zamenjavi poklica ter ovrednotili posamezne trdite stanja lastne izgorelosti.
Ključne besede: Ključne besede: adrenalin, anksioznost, burnout sindrom (BS), depresija, sindrom adrenalne izgorelosti (SAI), storilnostna samopodoba, stres, recipročni model izgorevanja (RMI), wornout, kortizol, self, recipročnost, motivacija, HHA-os.
Objavljeno: 11.06.2012; Ogledov: 2527; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
Civilno-vojaško sodelovanje v Slovenski vojski (krepitev vloge in pomena) : magistrska naloga
Andreja Kapušin, 2009, magistrsko delo/naloga

Opis: Sodelovanje Slovenske vojske in njene predhodnice Teritorialne obrambe s civilno družbo ima v Sloveniji dolgo tradicijo. Spremenjene družbene razmere, tako v politiki, družbi, odnosih med državljani, kakor tudi spremenjena vloga in naloge vojske, profesionalizacija, prehod na poklicne oborožene sile imajo velik vpliv na spremenjen odnos civilne družbe do vojske. Zato sta se spremenila tudi vloga in pomen civilno-vojaškega sodelovanja. S profesionalizacijo se povečuje nevarnost odtujitve vojske iz civilnega okolja, zato mora vojska s pomočjo civilno-vojaškega sodelovanja nenehno graditi spoštovanje, zaupanje in dobre medsebojne odnose v slehernem delu Republike Slovenije. Slovenski vojski pa mora to sodelovanje prinašati prepoznavnost in promocijo v družbi, tako vojaške institucije, kot vojaškega poklica, nekoč tako spoštovanega in cenjenega v sleherni družbi. Slovenska vojska ne sme zaspati na lovorikah zelo visokega zaupanja ljudi v vojaško institucijo, ampak mora nadaljevati aktivnosti na vseh področjih. Posebno pozornost mora poleg zastavljenih nalog posvetiti tudi kontinuiranemu razvoju civilno-vojaškega sodelovanja.
Ključne besede: civilno-vojaško sodelovanje, CIMIC, promocija, civilna družba, recipročnost, Slovenska vojska
Objavljeno: 17.08.2009; Ogledov: 3862; Prenosov: 394
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

Iskanje izvedeno v 0.03 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici