Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V naši hitro razvijajoči se tehnološki pokrajini se je koncept pametnih mest in skupnosti pojavil kot svetilnik inovacij in napredka. Ta urbana okolja so zasnovana tako, da prebivalcem ponujajo neprimerljivo kakovost življenja, ki jo zaznamujejo udobje, časovna učinkovitost, varčevanje z viri in poenostavljene dnevne rutine. Pametna mesta izkoriščajo digitalne tehnologije za izboljšanje dobrega počutja državljanov v vseh vidikih mestnega življenja in spreminjajo naš način krmarjenja po urbanem okolju. Predstavljajte si mesto, kjer je razočaranje obtičanja v prometnih zastojih oddaljen spomin, kjer neskončno iskanje parkirnega mesta postane zastarelo in kjer je poraba energije optimizirana, ne zapravljena. Takšna mesta niso več utopična vizija, ampak oprijemljiva realnost, kjer uvedba najsodobnejših rešitev obljublja preoblikovanje naših urbanih izkušenj. Prizadevanje za trajnost je ključni vidik pametnih mest s pobudami, ki segajo od omejevanja emisij toplogrednih plinov do spodbujanja sodelovanja državljanov v programih recikliranja. Integracija sončnih kolektorjev v urbano pokrajino na novo opredeljuje način izkoriščanja energije, zaradi česar je bolj dostopna in okolju prijazna. Tudi pojem dostavnih storitev z droni je prešel iz znanstvene fantastike v resničnost. Več kot zgolj koncepti, več kot polovica inovativnih rešitev za pametna mesta se že aktivno uporablja v večjih metropolitanskih območjih po vsem svetu in se še naprej razvijajo. Ker tehnologija še naprej napreduje, postajajo obljube pametnih mest vse bolj uresničljive, saj ponujajo potencial za bolj učinkovit, trajnosten in povezan urbani obstoj za vse.
Ključne besede: pametna mesta in skupnosti, pametno mesto, recikliranje, nadzor odpadkov, pametno parkirišče
Objavljeno v DKUM: 14.02.2024; Ogledov: 370; Prenosov: 27
Celotno besedilo (782,32 KB)

Opis: Prekomerno izčrpavanje in zanašanje na energijo, pridobljeno iz fosilnih goriv, je privedlo do globalnih podnebnih sprememb in onesnaževanja ozračja. S tem namenom so največje industrije začele z uveljavljanjem okolju bolj prijaznih praks, ki bi hkrati zmanjšale odvisnost od neobnovljivih virov energije, ki so v pomanjkanju. Lignocelulozna biomasa je najobsežnejša in biološko obnovljiva biomasa na Zemlji, ki kaže velike potenciale za zamenjavo fosilnih goriv kot primarni vir energije. Sestavljena je pretežno iz celuloze (40–60 %), hemiceluloze (20–40 %) in lignina (10–24 %), ki predstavljajo bogat vir surovin za proizvodnjo biogoriv. Raziskave na področju lignocelulozne biomase se osredotočajo na iskanje alternativnih postopkov, s katerimi bi lahko lignocelulozno biomaso pretvorili v vredne kemikalije. V okviru diplomske naloge smo izvajali reakcije hidrotermičnega uplinjanja slivovega lesa v pod- in nadkritični vodi, pri temperaturah 350 °C in 400 °C, brez ali v prisotnosti štirih različnih katalizatorjev (GeO2, Ni/SiO2-Al2O3, bentonit, zeolit). Dobili smo produkte v plinski, oljni, vodni in trdni fazi. Na podlagi izkoristkov posameznih faz in FTIR analiz trdnih ostankov smo ugotovili, da je do večje razgradnje slivovega lesa prišlo pri višjih temperaturah, kjer smo dobili višje izkoristke plinske in oljne faze ter nižje izkoristke trdne faze. Katalizator Ni/SiO2-Al2O3 je povzročil popolno razgradnjo slivovega lesa, z le 0,49 % izkoristka trdne faze. Ugotovili smo, da so vse plinske mešanice vsebovale H2, CO2 ter ogljikovodike C1-C6, od katerih je nastalo največ H2 in CH4. Najvišjo koncentracijo (glede na površino vrha %) vodika (80,7 %) smo določili s katalizatorjem Ni/SiO2-Al2O3 pri 400 °C. V oljnih fazah smo določili prisotnost alkanov, cikličnih spojin, aromatskih spojin, ketonov in kislin, med katerimi je nastalo največ ketonov in aromatskih spojin. HPLC analize vodnih faz so pokazale prisotnost furfuralov, med katerimi so bile koncentracije 5–MF najvišje. Najnižjo koncentracijo skupnega organskega ogljika (5,5 g/L) v vodni fazi pa smo določili pri reakciji z Ni/SiO2-Al2O3 pri 400 °C.
Ključne besede: lignocelulozna biomasa, hidrotermično uplinjanje, podkritična voda, nadkritična voda, zelene tehnologije, recikliranje odpadkov
Objavljeno v DKUM: 13.09.2023; Ogledov: 441; Prenosov: 0
Celotno besedilo (2,93 MB)

Opis: V okviru diplomskega dela smo kompostirali določene naravne in sintetične tekstilne materiale. Postopek kompostiranja bi lahko uporabljali za recikliranje tekstilnih odpadkov. Kompostiranje viskoze, volne, bombaža ( naravni tekstilni materiali) in PES ter PA 6,6 (sintetični tekstilni materiali) je potekalo tri mesece. Mesečno smo spremljali spremembe na vzorcih s pomočjo gravimetrične metode in metode vizualnega ocenjevanja in evidentiranja vzorcev med kompostiranjem. Vzorci iz viskoze, volne in bombaža so se po treh mesecih kompostiranja v celoti oziroma delno razgradili, pri vzorcih iz PES in PA 6,6 pa ni prišlo do razgradnje.
Ključne besede: tekstilni odpadki, recikliranje odpadkov, biorazgradljivost, kompostiranje tekstilnih materialov, kompost, viskoza, volna, bombaž, poliester, poliamid, gravimetrična metoda, vizualno ocenjevanje
Objavljeno v DKUM: 27.10.2015; Ogledov: 1825; Prenosov: 186
Celotno besedilo (2,02 MB)

Opis: Namen diplomskega dela je bil raziskati problematiko ločevanja odpadkov v Mestni občini Ljubljana in preučiti nadzor nad pravilnim ločevanjem odpadkov. Ločevanje odpadkov postaja vedno bolj pomembno, saj mora človeštvo z izčrpavanjem neobnovljivih naravnih virov, vire surovin iskati prav v odpadkih. Z ločevanjem odpadkov, tako podaljšujemo življenjsko dobo surovinam in ohranjamo naš planet čistejši tudi za prihodnje rodove. Z zavedanjem pomembnosti ločevanja odpadkov je ločevanje odpadkov postalo pravno obvezujoče ravnanje v vseh slovenskih gospodinjstvih. Poleg državnih zakonov, ločevanje odpadkov po posameznih občinah urejajo tudi občinski odloki o ravnanju z odpadki. V Mestni občini Ljubljana tako predpisana globa za fizične osebe, ki nepravilno ali pa sploh ne ločujejo odpadkov, znaša do 800 evrov. S pomočjo anketnega vprašalnika sem zbral podatke o navadah občank in občanov Mestne občine Ljubljana pri ločevanja odpadkov v njihovih gospodinjstvih, kot tudi delež tistih, katerih navade pri ločevanju odpadkov so že bile preverjene s strani inšpekcijske službe. Ugotovil sem, da med anketiranci vlada visoka stopnja ozaveščenosti o pomembnosti pravilnega načina ločevanja odpadkov, še vedno pa jih le razmeroma majhen del ločuje vse vrste odpadkov. Med vsemi anketiranimi pa je le en prejel opomin zaradi nepravilnega ločevanja odpadkov. To nakazuje na prisotnost problematike na področju ločevanja odpadkov in na slabo in premalo pogosto delo službe, ki se ukvarja z nadzorom nad pravilnim ločevanjem odpadkov v Mestni občini Ljubljana. Da pa vendarle ni vse tako slabo, kažejo statistični podatki Evropskega statističnega urada Eurostat. Slovenija proizvede najmanj odpadkov v kilogramih na državljana v Evropi in dobršen del proizvedenih odpadkov tudi reciklira. Žal pa v Sloveniji še vedno prevelik delež odpadkov konča na deponijah, kar nas ne uvršča med razvite države na področju ravnanja z odpadki.
Ključne besede: odpadki, ločevanje odpadkov, recikliranje, nadzor, globe, Ljubljana, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 23.09.2014; Ogledov: 2511; Prenosov: 265
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Odpadki so naši vsakdanji spremljevalci. Žal je tako, da se jih ne moremo ogniti, človek pa jih proizvede iz leta v leto več. Komunalna podjetja želijo zmanjšati količino odpadkov na odlagališčih, zato gospodinjstva naprošajo in spodbujajo k ločevanju odpadkov. V diplomski nalogi smo opredelili vrste odpadkov ter si pogledali pravilno razporeditev odpadkov po zabojnikih na ekoloških otokih. Nadaljevali smo s pomenom recikliranja odpadkov ter podrobneje predstavili Komunalno podjetje Kostak, ki je odgovorno za odvoz odpadkov v občini Krško, hkrati pa si pogledali tudi Zbirni center Spodnji Stari Grad in njihovo sortirno linijo odpadkov. Proti koncu diplomske naloge je sledila analiza ankete, katere namen je bil ugotoviti, v kolikšni meri so prebivalci Krškega vestni pri ločevanju odpadkov ter ovrednotiti postavljene teze. Ugotovili smo, da se ločevanja odpadkov v občini Krško poslužuje čedalje več gospodinjstev, obenem pa smo navedli tudi nekatere predloge, ki bi to stopnjo ločevanja še povečali.
Ključne besede: okolje, odpadki, ločevanje odpadkov, ekološki otok, recikliranje
Objavljeno v DKUM: 10.06.2012; Ogledov: 3158; Prenosov: 263
Celotno besedilo (1008,19 KB)