Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Proizvodnja osebne varovalne opreme (OVO) v zadnjih letih izredno hitro narašča. K tej rasti je zagotovo prispevala pandemija bolezni COVID-19, ki pa ni edini razlog za izredno hitro rast tega sektorja. Po podatkih številnih analitičnih hiš bo trg OVO do leta 2028 imel več kot 60 % rast v primerjavi z letom 2020. Z večanjem proizvodnje OVO, pa se večajo tudi količine tega tipa odpadka in s tem pritisk na prevzemnike odpadkov. Glede na to, da gre pri zaščitnih kirurških maskah (ZKM), za enega najbolj razširjenih kosov OVO, ki ima izredno kratek čas uporabe in je njegova življenjska pot izredno linearno naravnana, so v tej doktorski disertaciji bili analizirani vplivi tega kosa OVO na okolje in predstavljene možnosti recikliranja tega materiala v večvrednostne materiale. Opravljena je bila raziskava rokovanja Slovencev z ZKM v kateri je bilo ugotovljeno, da je v prvem letu pandemije v Sloveniji bilo uporabljenih več kot 344 milijonov kosov ZKM. Prav tako je bila opravljena ocena odpadka in ocena vpliva ZKM na okolje, kadar so te nepravilno odložene. Dokazano je bilo, da so materiali zastopani v ZKM izredno primerni za postopke mehanskega recikliranja. Z namenom zagotavljanja večvrednosti končnega reciklata, so reciklatu ZKM bila dodana naravna polnila. Izbrana so bila polnila na osnovi celuloze in hitozana, saj gre za najbolj razširjena naravna polimera. Med polnili na osnovi celuloze so bili uporabljeni celulozni nanokristali, celulozne nanofibrile in kvaternizirane celulozne nanofibrile, med tem ko sta med hitozani bila uporabljena hitozan z nizko molekulsko maso in kvaterniziran hitozan. Večina polnil, je izkazala pozitiven vpliv na mehanske lastnosti reciklata, saj so nekatera povečala elastičnost reciklata tudi do 100%. Izvedene so bile številne analize površine. Te analize so med drugim pokazale, da prisotnost vseh polnil izkazuje dvig hidrofobnosti materiala, obe kvaternizirani polnili, pa v prisotnosti več kot 10 % izkazujeta tudi zelo dobro antibakterijsko delovanje reciklata, na gram + bakterije Staphylococcus aureus.
Ključne besede: zaščitne kirurške maske, mehansko recikliranje, večvrednostno recikliranje, naravna polnila, polimerni kompozit
Objavljeno v DKUM: 29.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 19
Celotno besedilo (8,65 MB)

Opis: Uporaba plastike v vsakdanjem življenju drastično raste. Z večanjem količine plastičnih izdelkov se sorazmerno povečuje tudi število plastičnih odpadkov, kar predstavlja velik problem z vidika varovanja okolja. Razgradnja plastike v naravnem okolju je zelo počasen proces, zato raziskovalci iščejo metode za razgradnjo plastičnih mas, z namenom pridobitve dragocenih surovin, ki so primerne za nadaljnjo uporabo. Ena izmed pogosteje uporabljenih plastik je tudi polikarbonat (PC), ki se uporablja za proizvodnjo raznih izdelkov. Namen in cilj diplomskega dela je bil raziskati razgradnjo plastike iz PC v podkritični vodi in ugotoviti, katere uporabne produkte lahko pridobimo iz nje. Za proces razgradnje PC smo uporabili visokotlačni in visokotemperaturni šaržni reaktor. Eksperimente smo izvajali pri temperaturi 250 °C in reakcijskih časih 60 in 120 min, medtem ko smo pri temperaturah 300 in 350 °C reakcije izvajali pri 5, 15, 30, 60 in 120 min. Kot produkte hidrotermične razgradnje smo dobili oljno, plinsko, vodno in trdno fazo. Največji izkoristek oljne faze smo dosegli pri 350 °C po 15 min in je znašal 97,7 %. Pri 250 °C je najvišje izkoristke dosegla trdna faza, ki je predstavljala nerazgrajeno plastiko iz PC, zato se je izkazalo, da je temperatura 250 °C prenizka za uspešno razgradnjo. Analize oljne in plinske faze smo izvedli z metodo plinske kromatografije s plamensko ionizacijskim detektorjem (GC-FID), vodnim fazam smo določili totalni ogljik (TC) s TOC analizatorijem medtem ko smo trdne faze analizirali s Fourierjevo transformacijo z infrardečo spektroskopijo (FTIR). V oljni fazi smo določili tri glavne razgradne produkte: bisfenol A (BPA), 4-izopropilfenol in fenol. Maksimalni izkoristek BPA (40,9 %) smo dosegli pri 250 °C in 120 min, kar lahko pripišemo začetni razgradnji PC v glavni monomer BPA. S podaljševanjem reakcijskega časa in z naraščajočo temperaturo je izkoristek BPA upadal, zaradi pretvorbe v nadaljnje komponente (fenol in 4-izopropilfenol). V plinski fazi so bili poleg CO2 prisotni večinoma alkani in alkeni. Z naraščajočo temperaturo in podaljševanjem reakcijskega časa je naraščalo število prisotnih komponent v plinski mešanici, kot posledica razpada daljših ogljikovodikov na krajše. Ugotovili smo, da je hidrotermična razgradnja PC uspešna metoda in predstavlja alternativni pristop recikliranja plastike iz PC, s katerim lahko pridobimo vredne razgradne produkte, ki so primerni za nadaljnjo uporabo.
Ključne besede: hidrotermična razgradnja, polikarbonat, podkritična voda, kemijsko recikliranje, BPA
Objavljeno v DKUM: 18.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 15
Celotno besedilo (2,70 MB)

Opis: Ugotavljali smo ali lahko grafitne anode, predhodno kontaminirane s kationi prehodnih kovin, recikliramo in ponovno uporabimo. Grafitne anode smo izpostavili elektrolitu kamor smo dodali manganove ione v obliki soli Mn(AcAc)2 ter spremljali ali se le-ti vežejo v strukturo grafita, tako kot litijevi ioni. Pri tem smo koncentracije manganove soli v elektrolitu spreminjali in ugotavljali ali koncetracija vpliva na nadaljno elektrokemijsko delovanje celice. Prisotnost manganovih ionov smo ugotavljali s pomočjo ICP-OES analize. Rezultati so pokazali, da ioni prehodnih kovin prisotni v elektrolitu med procesom polnjenja zasedejo mesta na površini grafita. Kontaminirano grafitno anodo smo nato sprali s topilom DMC z namenom, da se iz grafitnega materiala odstranijo odvečne soli ter topila. Za zagotavljanje odstranitve manganovih ionov po postopku spiranja pa je bila zopet uporabljena ICP-OES analiza. Z uporabo topila DMC, ki je podoben sestavi elektrolta, smo uspešno podstranili soli mangana, kar so pokazali rezultati analiz ICP-OES in XPS. Mangana ni bilo možno zaznati na površini grafitne anode oziroma se je le ta nahajal v zelo majhnih koncnetracijah. Spran grafitni material smo uporabili v sveži celici in z elektrokemijskimi tehnikami preverili ali je le-ta primeren za ponovno uporabo.
Ključne besede: anode, recikliranje, prehodne kovine, elektrokemija, litij ionske baterije
Objavljeno v DKUM: 03.09.2024; Ogledov: 50; Prenosov: 29
Celotno besedilo (3,67 MB)

Opis: V naši hitro razvijajoči se tehnološki pokrajini se je koncept pametnih mest in skupnosti pojavil kot svetilnik inovacij in napredka. Ta urbana okolja so zasnovana tako, da prebivalcem ponujajo neprimerljivo kakovost življenja, ki jo zaznamujejo udobje, časovna učinkovitost, varčevanje z viri in poenostavljene dnevne rutine. Pametna mesta izkoriščajo digitalne tehnologije za izboljšanje dobrega počutja državljanov v vseh vidikih mestnega življenja in spreminjajo naš način krmarjenja po urbanem okolju. Predstavljajte si mesto, kjer je razočaranje obtičanja v prometnih zastojih oddaljen spomin, kjer neskončno iskanje parkirnega mesta postane zastarelo in kjer je poraba energije optimizirana, ne zapravljena. Takšna mesta niso več utopična vizija, ampak oprijemljiva realnost, kjer uvedba najsodobnejših rešitev obljublja preoblikovanje naših urbanih izkušenj. Prizadevanje za trajnost je ključni vidik pametnih mest s pobudami, ki segajo od omejevanja emisij toplogrednih plinov do spodbujanja sodelovanja državljanov v programih recikliranja. Integracija sončnih kolektorjev v urbano pokrajino na novo opredeljuje način izkoriščanja energije, zaradi česar je bolj dostopna in okolju prijazna. Tudi pojem dostavnih storitev z droni je prešel iz znanstvene fantastike v resničnost. Več kot zgolj koncepti, več kot polovica inovativnih rešitev za pametna mesta se že aktivno uporablja v večjih metropolitanskih območjih po vsem svetu in se še naprej razvijajo. Ker tehnologija še naprej napreduje, postajajo obljube pametnih mest vse bolj uresničljive, saj ponujajo potencial za bolj učinkovit, trajnosten in povezan urbani obstoj za vse.
Ključne besede: pametna mesta in skupnosti, pametno mesto, recikliranje, nadzor odpadkov, pametno parkirišče
Objavljeno v DKUM: 14.02.2024; Ogledov: 370; Prenosov: 18
Celotno besedilo (782,32 KB)

Opis: Cilj magistrske naloge, je ugotoviti vpliv predobdelave poliamidnega materiala iz tekstilnega odpada na učinkovitost njegove razgradnje. Razgradnja je potekala z nevtralno hidrolizo, pri čemer smo želeli v rezultatu čim večjo prisotnost monomera ε – kaprolaktam. Uporabili smo vzorce, ki so bili obarvani v svetlih in temnih tonih ter surovi ne-obarvan odpad poliamidne preje. Obarvane vzorce smo pred razgradnjo razbarvali in nato ročno oprali z neionskim pralnim sredstvom (NPS). Surove vzorce smo oprali ročno in industrijsko, prav tako z NPS. Po končani razgradnji smo vzorec ločili na tekočo in trdno fazo ter izvedli analize s FTIR spektroskopijo in LC-MC kromatografijo, da smo videli katera vrsta predobdelave je bila najučinkovitejša pri pridobitvi čim več tekoče faze v rezultatu in čim višjega absolutnega deleža monomera. Najvišji delež monomera je bil pri vzorcu temno obarvane preje, ki smo jo dvakrat razbarvali in nato ročno oprali z NPS in pri surovem vzorcu, ročno opranem in razgrajenem na reaktorju, ki stabilno vzdržuje pogoje razgradnje.
Ključne besede: poliamid 6, nevtralna hidroliza, tekstilni odpad, recikliranje
Objavljeno v DKUM: 02.10.2023; Ogledov: 371; Prenosov: 0
Celotno besedilo (1,83 MB)