Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V tem diplomskem delu sta predstavljena ekološka problematika kopičenja odpadnih pnevmatik ter vplivi betona na okolje. Na podlagi tega je predstavljena predelava in ponovna uporaba odpadnih pnevmatik kot gumenega granulata. Predstavljeni so cilji in možnosti uporabe granulata gume ter izveden eksperiment, kjer se granulat gume uporabi kot delni nadomestek za pesek pri izdelavi betonske mešanice. Izdelale so se tri različne mešanice, pri katerih je bil gumeni granulat enkrat neobdelan, enkrat opran in enkrat obdelan z mikrosiliko pred pričetkom mešanja. Poleg tega pa se je vsaka različica betona mešala z dvema različnima vsebnostma granulata gume ter se primerjala z betonsko mešanico brez dodane gume. Rezultati eksperimenta so pokazali, da se z dodajanem gume znižujejo masa in tlačne trdnosti betona, vendar pri obdelanem granulatu gume tlačna trdnost betona pade manj kot pri neobdelanem granulatu.
Ključne besede: beton, beton z gumo, reciklaža odpadnih pnevmatik, ekološki problemi betona in gume
Objavljeno v DKUM: 17.11.2023; Ogledov: 501; Prenosov: 32
Celotno besedilo (3,86 MB)

Opis: Zaradi pomanjkanja surovin, težav pri dobavi električne energije, geopolitičnih tveganj in volatilnosti cen, se vse bolj kažejo potrebe po drugačnem pristopu do proizvodnje in potrošnje dobrin. V magistrski nalogi tako preučujemo trajnostno gospodarjenje z viri, tako obnovljivimi, kot tudi neobnovljivimi ter gospodarjenje s kritičnimi surovinami. Nizkoogljične tehnologije, globalna digitalizacija poslovanja in prehod na zeleno gospodarstvo bodo po predvidevanjih strokovnjakov zahtevali še več virov, zlasti nekaterih kovinskih materialov. Zaloga neobnovljivih virov, kamor sodijo tudi rude, je končna in če jih bomo želeli ohraniti za prihodnje generacije, bo potrebno z njimi ravnati trajnostno. Pomanjkanje virov pomeni zamujene poslovne priložnosti, še posebej, ko gre za kritične surovine. Kot kritična surovina je bil v letu 2020 prepoznan tudi mineral boksit, iz katerega pridobivamo primarni aluminij. V magistrskem delu smo analizirali materialne tokove aluminija v Sloveniji in zbrali podatke o razpoložljivosti materiala za reciklažo oz. nadaljnjo transformacijo. Ugotavljamo, da je reciklaža aluminija bolj konkurenčna kot primarna proizvodnja, saj se poraba surovinskih in energijskih virov zmanjšuje z višanjem deleža uporabe recikliranega aluminija, na tak način pa je manjša tudi količina emisij v zrak. Na proizvodnjo aluminija iz sekundarnih virov bi se bilo smiselno usmeriti tudi zaradi rasti cen energentov ter zaostrenih pogojev na trgu zaradi vojne v Ukrajini, saj oboje dodatno vpliva na podražitev primarne proizvodnje aluminija in njegovega uvoza. Aluminij z reciklažo ne izgubi svojih lastnosti, zato ga je mogoče neomejeno reciklirati, kar se odraža tudi v nižjih stroških proizvodnje aluminija. Ker se z recikliranjem aluminij vrača neposredno v gospodarstvo, se zmanjšuje tudi uvozna odvisnost gospodarstva. Menimo, da v Sloveniji obstaja ekonomsko sprejemljiv potencial za proizvodnjo aluminija iz sekundarnih virov, saj je potrošnja višja od proizvodnje, prav tako pa uvoz aluminija in aluminijevih izdelkov iz leta v leto naraščata.
Ključne besede: surovine, aluminij, trajnostno poslovanje, reciklaža, analiza materialnih tokov
Objavljeno v DKUM: 27.10.2022; Ogledov: 619; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1,16 MB)

Opis: Uspešnost izvedbe gradbenih projektov je odvisna od kakovosti gradnje, izgradnje v predvidenem času in višine stroškov. Vsi navedeni vidiki uspešnosti pa so odvisni tudi od izbrane tehnologije gradnje, ki je pri linijskih objektih (na primer gradnja cest) še toliko pomembnejša. Na izvedenem primeru obnove ceste na odseku Pesek–Rogla–Zeče smo primerjali dve možni tehnologiji obnov. Primerjali smo način izvedbe in stroške ter čas gradnje med prvotno izbrano klasično tehnologijo obnove celotnega zgornjega ustroja ceste s pozneje izbrano tehnologijo s hladno reciklažo s cementno stabilizacijo. Presoditi želimo, ali je tehnologija hladne reciklaže stroškovno ugodnejša in tudi hitreje izvedljiva rešitev, kot bi bila klasična obnova voziščne konstrukcije.
Ključne besede: rekonstrukcija voziščne konstrukcije, hladna reciklaža, cementna stabilizacija
Objavljeno v DKUM: 10.09.2020; Ogledov: 1007; Prenosov: 108
Celotno besedilo (2,78 MB)

Opis: Magistrsko delo z naslovom Tehniški dan v tretjem razredu osnovne šole – študija primera: Recikliranje je sestavljeno iz teoretičnega, praktičnega in empiričnega dela, ki se med seboj dopolnjujejo in nadgrajujejo. V teoretičnem delu se povezujejo tehniško-tehnološki sklop (v njem je pojasnjeno, kaj je tehnika in kaj je tehnologija), pedagoško-didaktični sklop (opredeljeno je izkustveno učenje, pojasnjena vertikala tehnike in tehnologije v osnovni šoli ter podana analiza Učnega načrta za spoznavanje okolja (2011) s stališča tehnike in tehnologije, predstavljene pa so tudi psihofizične lastnosti osemletnikov) in geografski sklop (predstavljeno je mesto Žalec, I. osnovna šola Žalec in 3. b razred). V praktičnem delu magistrske naloge so opredeljeni tehniški dnevi (njihovi cilji, vsebine in načrtovanje), recikliranje ter podrobna učna priprava, potek dela in evalvacija narejenega na tehniškem dnevu. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati pedagoškega eksperimenta, torej analize izkazanega znanja učencev pred in po izvedbi prektičnega dela. Po pedagoškem eksperimentu je ugotovljeno, da izvedba tehniškega dne pozitivno vpliva na znanje učencev, po izvedbi učenci bolje poznajo materiale in orodja za njihovo obdelavo.
Ključne besede: tehnika in tehnologija, spoznavanje okolja, tretji razred, tehniški dan, reciklaža
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 2035; Prenosov: 228
Celotno besedilo (3,06 MB)

Opis: Kot primerno rešitev slovenskih cest vidimo v Evropi že zelo poznano in uporabljeno metodo sanacij cest s t. i. reciklažo z uporabo penjenega bitumna. Rešitev je s strani investitorja ugodnejša, iz ekološkega vidika pa zelo primerna.
Ključne besede: sanacija cest, varnost, reciklaža, ekologija
Objavljeno v DKUM: 12.10.2016; Ogledov: 960; Prenosov: 92
Celotno besedilo (2,36 MB)