| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Razlogi za pojav recidiva alkoholizma
Tihomir Rihtarec, 2014, diplomsko delo

Opis: Recidiv je ponovno pitje alkohola pri zdravljenem alkoholiku po določenem času abstinence in predstavlja za alkoholika, njegovo družino ter bližnje veliko obremenitev. Nevarnost za recidiv obstaja pri vsakem zdravljenem alkoholiku saj je nešteto razlogov zaradi katerih posamezniki ne zmorejo abstinence. V diplomskem delu smo predstavili alkoholizem, zdravljenje alkoholizma ter vlogo medicinske sestre pri zdravljenju. Poudarili smo vlogo svojcev pri zdravljenju in v času abstinence. Podrobneje smo opisali vrste, dejavnike tveganja in vzroke za recidiv. Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela s študijem strokovne literature. V empiričnem delu smo predstavili rezultate raziskave, ki smo jo izvedli v mesecu oktobru 2013 v treh klubih zdravljenih alkoholikov. Kot instrument raziskave smo uporabili anonimni anketni vprašalnik, ki je vseboval dvajset vprašanj zaprtega, polodprtega in odprtega tipa. Podatke iz anonimne ankete smo zbrali in jih grafično prikazali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel. V raziskavi smo želeli ugotoviti kateri so bili najpogostejši razlogi za ponovno poseganje po alkoholu in kdo je aketirancem bil v največjo podporo v času njihovega ponovnega zdravljenja. Rezultati raziskave so pokazali, da je velika večina zdravljenih alkoholikov začela posegati po alkoholu zaradi negativnih občutkov s katerimi so se soočali v času abstinence. Anketiranci so največjo podporo v času ponovnega zdravljenja dobili od družine in njihovih bližnjih
Ključne besede: recidiv, alkohol, alkoholik, alkoholizem, zdravljenje, družina
Objavljeno: 02.04.2014; Ogledov: 2711; Prenosov: 306
.pdf Celotno besedilo (606,12 KB)

2.
PREPREČEVANJE RECIDIVA PRI ZDRAVLJENEM ALKOHOLIKU
Marko Podoreški, 2016, diplomsko delo

Opis: Recidiv alkoholizma pomeni povrnitev bolezni, pri alkoholiku, ki je abstiniral. Preprečevanje recidiva alkoholizma, pa je eden izmed najzahtevnejših in najpomembnejših izzivov zdravljenja alkoholika. Namen diplomskega dela je bil predstaviti metode preprečevanja recidiva in s pomočjo raziskave ugotoviti pojav in preprečevanje recidiva pri zdravljenih alkoholikih. Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli v klubu zdravljenih alkoholikov, s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je vseboval 18 vprašanj odprtega in zaprtega tipa. Anketni vprašalnik je bil anonimen, sodelovanje je bilo prostovoljno. V raziskavi je sodelovalo 43 anketirancev. Raziskavo smo izvajali v mesecu avgustu 2015. Raziskava je pokazala, da je pojav recidiva alkoholizma pri alkoholikih zelo pogost pojav in da je pogostejši pri tistih zdravljencih, ki so tudi kadilci. Raziskava je pokazala tudi, da je velika večina anketiranih zdravljencev odvisna od tobaka in, da je delež anketiranih zdravljencev, ki so recidivirali največji med tistimi, ki so zaključili osnovnošolsko in srednješolsko izobrazbo. Alkoholizem je ena izmed najbolj razširjenih svetovnih bolezni, ki jo običajno razumemo kot prekomerno uživanje alkoholnih pijač, ki za seboj povleče telesne, psihične, materialne in odnosne negativne posledice. Poglavitnega pomena je, da alkoholizem primerno in pravilno zdravimo. Recidiv alkoholizma je pri zdravljenju alkoholika pogost pojav, ki pa ne pomeni konca poti, vendar je treba pri zdravljenju vztrajati. Pravilno zdravljenje in podpora je edini način, da preprečimo recidiv alkoholizma pri zdravljenem alkoholiku.
Ključne besede: alkoholizem, alkoholik, abstinenca, recidiv, zdravljenje, preprečevanje
Objavljeno: 09.09.2016; Ogledov: 982; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (661,59 KB)

3.
Želja po uživanju alkohola po zdravljenju sindroma odvisnosti od alkohola
Nastja Žerak, 2018, diplomsko delo

Opis: Izhodišča, namen: Poželenje (ang. Craving) je pojav, ki ga začutijo osebe, ki so ali so bile odvisne od katere koli psihoaktivne substance. Želja po pitju alkohola se pojavlja v obliki močnega poželenja po zaužitju alkohola. Osebe, ki se zdravijo zaradi alkoholizma, jo lahko začutijo še dolgo po zaključenem zdravljenju. Namen diplomskega dela je podrobneje opredeliti prisotnost, pojavnost in intenzivnost želje po pitju alkohola pri osebah, ki so zaključile program zdravljenja odvisnosti od alkohola. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo. Raziskavo smo izvedli v Društvu zdravljenih alkoholikov Podravje. Inštrument raziskovanja je bil anketni vprašalnik, ki je vseboval 12 vprašanj zaprtega tipa in 1 vprašanje odprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo 50 anketirancev. Vsi so sodelovali prostovoljno, anketni vprašalnik je bil anonimen. Raziskavo smo izvedli marca 2018. Rezultati: Raziskava je pokazala, da večina anketirancev želje po pitju alkohola v času prve abstinence ni zaznala ali ni prepoznala. Anketiranci, ki so željo po alkoholu zaznali, so intenzivnost v večini ocenili kot, rahlo, lahko obvladljivo ali kot močno, težko obvladljivo. Večina je pojav želje, časovno opredelila kot redko, kar pomeni 1 krat tedensko ter občasno, kar pomeni več kot 1 krat tedensko. Obstajali so tudi anketiranci, pri katerih se želja pojavljala vsak dan ali več krat na dan. Diskusija in zaključek: Raziskava je pokazala, da je bila rehabilitacija, v smeri obvladovanja želje po pitju alkohola, za večino anketirancev uspešna. Rezultati kažejo tudi na uspešnost terapevtskega pristopa programov zdravljenja.
Ključne besede: alkoholizem, zasvojenost, recidiv, pitje alkohola v Sloveniji, zdravljenje alkoholizma
Objavljeno: 15.11.2018; Ogledov: 336; Prenosov: 125
.pdf Celotno besedilo (963,94 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici