| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
VPLIV PLAČE NA MOTIVACIJO ZAPOSLENIH V PODJETJU ANNI D.O.O.
Silvo Pec, 2009, diplomsko delo

Opis: Motiviranost vse bolj postaja merilo delovne uspešnosti podjetja. Pomembno je, da vsi zaposleni delo opravljajo uspešno, s tem se pokaže uspeh in posledično tudi dobiček. Za doseganje višje mere motiviranosti zaposlenih je potrebno primerno plačilo za opravljeno delo. Z diplomsko nalogo želim ugotoviti, kdo je glavni motivator za delovno uspešnost v podjetju Anni, d. o. o. v času finančne in svetovnogospodarske krize. Ali se bo podrla teorija, da je denar oziroma prejeto plačilo za opravljeno delo glavni motivator zaposlenih v podjetju. Pomemben je tudi vrstni red med motivacijskimi dejavniki. S pomočjo moje diplomske naloge bodo vodilni v podjetju dobili povratno informacijo, kako dobro izpolnjujejo potrebe in pričakovanja zaposlenih. S pomočjo tega pa bo lahko podjetje sestavilo načrt za realizacijo sprememb. Upam, da se bom v nalogi približal ugotovitvi o pravilnosti ali pomanjkljivosti motivacijskega modela v podjetju Anni, d. o. o.
Ključne besede: • Motivacija • Motiv • Plača • Nagrajevanje • Recesija
Objavljeno: 20.07.2009; Ogledov: 2117; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (667,12 KB)

3.
GENEZA GLOBALNE FINANČNE KRIZE IN ANALIZA MOŽNIH UKREPOV ZA NJENO UBLAŽITEV
Alenka Kroflič, 2009, diplomsko delo

Opis: Globalna finančna kriza dobiva vedno nove potrditve in nove razsežnosti. Slika svetovne krize postaja iz dneva v dan vedno bolj jasna, kombinacija slabih novic vse bolj dramatična. Finančna kriza se je z ozkega področja slabih hipotekarnih posojil razširila na druge finančne trge in banke po vsem svetu. Kriza, ki se je začela v Ameriki s pokom nepremičninskega balona, se je v zelo kratkem času razširila in okužila ves svet. Nezaupanje je veliko in kriza bančnega sistema je izjemna. Za rešitev globalne finančne krize so potrebni globalni ukrepi. Glavno vlogo pri uveljavljanju ukrepov imajo predvsem vlade in centralne banke, ki sprejemajo načrte za ponovno oživitev gospodarstva. Najbolj prizadeta panoga v trenutni recesiji je prav gotovo avtomobilska industrija. Z analizo podatkov, se v diplomski nalogi osredotočam predvsem na ZDA, EU in Slovenijo. Finančna recesija je sprožila neizprosen padec v prodaji avtomobilov, medtem ko so zaostreni posojilni pogoji upočasnili financiranje dnevnih nalog proizvajalcev avtomobilov. Srečujoč z velikimi problemi, veliko proizvajalcev avtomobilov manjša proizvodnjo in krči zaposlenost.
Ključne besede: globalna finančna kriza, hipotekarna posojila, finančni trg, pok nepremičninskega balona, nezaupanje, ukrepi, oživitev gospodarstva, avtomobilska industrija, recesija
Objavljeno: 17.02.2010; Ogledov: 2141; Prenosov: 485
.pdf Celotno besedilo (435,54 KB)

4.
UKREPI ZA REŠEVANJE FINANČNE KRIZE
Simona Verbovšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Izraz finančna kriza vsebuje poleg valutne in bančne tudi dolžniško krizo, saj zanjo ni enotne definicije. Do trenutne finančne krize, ki je najhujša po 2. svetovni vojni, je prišlo zaradi padca cen nepremičnin in prenehanja odplačevanja hipotekarnih kreditov. S hitrostjo in v obsegu, ki sta presenetila tako udeležence na trgih kakor tudi opazovalce, se je kriza takoj razširila na druge dele svetovnega finančnega sistema. Grozijo nam enormne posledice, saj že lahko čutimo posledice kot so zmanjšanje gospodarske aktivnosti, odpuščanja, porast brezposelnosti, stečaji podjetij in še kaj. Eden izmed načinov reševanja posledic krize so privatni prevzemi ali nacionalizacija kritičnih finančnih institucij, za odpravo vzrokov krize pa je potrebno stabiliziranje cen nepremičnin, oblikovanje cen novih finančnih instrumentov in obnova gospodarske rasti v ZDA in v svetu nasploh. Recesija se je s časovnim zamikom razširila povsod po svetu, vendar so zaradi vse večje globalizacije in tesnejše povezanosti trgov časovni zaostanki vse manjši, svetovna kontaminacija geografsko in sektorsko pa vse hitrejša. V svetu bo potrebno zgraditi novo mednarodno finančno arhitekturo, katere osnovni namen bi bil vzpostavitev pogojev za dobro delujoč mednarodni finančni sistem. Na področju mednarodnih financ se neprilagojenost sedanjega finančnega sistema novonastalim razmeram najbolj jasno kaže preko Mednarodnega denarnega sklada. Resna reforma mednarodne finančne arhitekture bo tako morala vsebovati ne le spremenjen vsebinski mandat te institucije, temveč bo morala zagotoviti tudi precej večji pomen razvijajočih se držav pri njenem upravljanju. Na vsebinskem področju dolgoročne rešitve mednarodnega finančnega sistema ne bodo mogoče, če ne bo vzpostavljen okvir, v katerem bi države učinkovito usklajevale svoje politike deviznega tečaja in odpravljale presežna plačilnobilančna neravnotežja. Za doseganje obeh ciljev bi bil Mednarodni denarni sklad, če bi bil primerno vsebinsko prilagojen, lahko primeren institucionalni okvir.
Ključne besede: finančna kriza, hipotekarni krediti, povezanost svetovnega gospodarstva, gospodarska rast, mednarodni učinki, recesija, protikrizni ukrepi, nova finančna arhitektura, Mednarodni denarni sklad
Objavljeno: 08.12.2009; Ogledov: 4967; Prenosov: 1202
.pdf Celotno besedilo (762,96 KB)

5.
VPLIV GLOBALNE FINANČNE KRIZE NA BORZNE TRGE PO SVETU
Jure Lisica, 2009, diplomsko delo

Opis: Danes se je iz nepremičninske krize v ZDA razvila globalna finančna kriza, le-ta pa poglablja gospodarsko recesijo kar v gospodarsko krizo, le da se večina ljudi tega še ne zaveda. Ob koncu leta 2007 so vodilni evropski in svetovni borzni indeksi dosegli vrhove. Po objavi negativnih informacij finančnega sektorja je sledil strm upad vrednosti vseh borznih indeksov. Za umiritev posledic finančne krize je posredovala ameriška centralna banka z zniževanjem ključne obrestne mere, čemur so sledile centralne banke vseh pomembnih svetovnih gospodarstev. Z objavo stečaja ene izmed največjih investicijskih bank Lehman Brothers v sredini septembra se je začela ponovna polomija na svetovnih borzah. Svetovni borzni indeksi so tako zabeležili ekstremne enodnevne padce. Ob koncu septembra so v Ameriki objavili program reševanja finančne krize, vreden kar 700 milijard dolarjev. Večina svetovnih indeksov je v enem letu v povprečju izgubila 40 odstotkov svoje vrednosti. Nivoji izrped enega leta se nam danes zdijo kakor pravljica. Združene države Amerike, kjer je epicenter krize, so v središču težke recesije, ki se odraža v zastoju na posojilnem trgu, strmem padcu cen nepremičnin in delnic ter visoki negotovosti. Vse članice evrskega področja beležijo negativno stopnjo rasti, hkrati pa je prišlo do povečanja brezposelnosti, posojilnega krča, odpisov bank itd. Težko in negotovo obdobje, v katerem se nahajamo, zahteva učinkovite ukrepe tako na finančni kot na makroekonomski strani. Na slovenskem borznem trgu se je odziv na svetovno krizo kazal z zamikom. To pomeni, da je bil prvi upad tečajev zabeležen proti koncu januarja 2008. Ob primerjavi Slovenije z ostalimi razvitimi trgi lahko rečemo, da tečaji odražajo relativno slabo likvidnost slovenskega trga. Dogodki, ki so se vrstili v drugi polovici leta 2008, kot so stečaj Lehman Brothers, prenosi številnih finančnih družb pod državno okrilje, paketi državnih pomoči, prenos finančne krize v realni sektor ipd., so za vse vlagatelje predstavljali veliko oviro pri novih vlaganjih v finančne instrumente, saj se je tržno tveganje zelo izredno povečalo. Ali smo že dosegli dno krize, kdaj se bo kriza končala in kakšne bodo posledice lahko le ugibamo. Sedaj svetovno gospodarstvo čaka naporna pot vzpostavljanja novega ravnovesja, predvsem pa novega finančnega reda, večje transparentnosti in bolj poostrenega nadzora na vseh področjih.
Ključne besede: trg vrednostnih papirjev, borzni indeks, delnica, borzni zlom, globalna finančna kriza, recesija.
Objavljeno: 27.11.2009; Ogledov: 2264; Prenosov: 410
.pdf Celotno besedilo (494,79 KB)

6.
PRAVNO - EKONOMSKI VIDIKI ZAPOSLOVANJA V LUČI GOSPODARSKE KRIZE
Boštjan Kranjec, 2009, diplomsko delo

Opis: V pričujoči diplomski nalogi se ukvarjamo s svetovno gospodarsko krizo in njenimi posledicami; pozornost namenjamo predvsem področju zaposlovanja. Neizbežna posledica vsake gospodarske krize, ki se ljudi najbolj dotakne, je prav brezposelnost. Gre za izredno občutljivo ekonomsko in socialno kategorijo; ob tem da zmanjšuje potencialno možni bruto domači proizvod, slabo vpliva na psihofizično počutje brezposelnih oseb. Zanima nas, kako se je spreminjala brezposelnost v Sloveniji od njene samostojnosti do danes, ko je zaradi recesije le-ta znova v središču pozornosti. Preučujemo nastanek gospodarske krize, njen potek, vzroke zanjo in posledice. V sklepnem delu raziščemo protirecesijske ukrepe zoper brezposelnost v naši državi ter soočimo različna mnenja.
Ključne besede: gospodarska kriza, brezposelnost, recesija, ukrepi, Slovenija
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 2287; Prenosov: 300
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

7.
VPLIV RECESIJE NA OBNAŠANJE POTROŠNIKA - TURISTA
Lučka Čebular, 2009, diplomsko delo

Opis: Turizem je v Sloveniji dobil intenzivnejši zagon šele po dokončanju železniške proge Dunaj — Trst (l. 1857). Pri tem velja predvsem omeniti Bled, Rogaško Slatino, Portorož, Radence, Dobrno in druge, ki pa so še sedaj poznane turistične destinacije. Zakonodaja, ki pri nas zajema turistično področje je Zakon o varstvu potrošnikov, ki kot krovni zakon ureja področje potrošnikov tudi na splošno. 57. člen Zakona o varstvu potrošnikov se nanaša na pogodbe o turističnih aranžmajih. Ureja pravice potrošnikov in potrošnic pri ponujanju, prodajanju in drugih oblikah trženja blaga in storitev s strani podjetij in določa dolžnosti državnih organov in drugih subjektov, da te pravice zagotavljajo. Pomemben je tudi Obligacijski zakonik, ki ureja naslednje pogodbe turističnega področja. Te so; Pogodba o organiziranju potovanja, Posredniško pogodbo o zavarovanju, Pogodba o najetju gostinskih zmogljivost (Altomajska pogodba). Zadnja leta je začela recesija vplivati tudi na turistično industrijo in posledično na obnašanje potrošnika - turista. Negativni vplivi recesije so se začeli kazati že v drugi polovici leta 2008. Mednarodni turizem je v letu 2009 upadel za med 4 in 6 %, Evropski pa za med 6 in 8 %. Statistični podatki pa kažejo, da je recesija v tem obdobju zares vplivala na obnašanje potrošnika — turista. Tako je na Hrvaškem je od januarja do maja 2009 počitnikovalo devet odstotkov manj turistov kot v istem obdobju lani. V Sloveniji je v prvih šestih mesecih letošnjega leta v vseh turističnih nastanitvenih objektih zabeleženih za sedem odstotkov manj skupnih prihodov turistov in pet odstotkov manj prenočitev kot v istem obdobju lani. Kljub upadu obiska pa so pri nas v zdraviliških krajih zabeležili porast nočitev gostov. Tako so tudi v Rogaški Slatini, Termah 3000, zabeležili večji odstotek gostov kot leto prej. Število turistov pri nas, ki so šli na turistična potovanja v prvih osmih mesecih je manjše oz. enako v primerjavi z istim obdobjem v letu 2008, število turističnih potovanj ter število zasebnih potovanj pa se je v tej primerjavi povečalo.
Ključne besede: turizem, Zakon o varstvu potrošnikov, Obligacijski zakonik, recesija, obnašanje potrošnika – turista, mednarodni turizem, turistična potovanja, zasebna potovanja
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2728; Prenosov: 330
.pdf Celotno besedilo (520,94 KB)

8.
UKREPI AKTIVNE POLITIKE ZAPOSLOVANJA V RECESIJI
Aleš Kramaršek, 2009, diplomsko delo

Opis: Zaradi recesije v kateri se je znašlo celotno evropsko gospodarstvo in seveda tudi druge države sveta, se je nezaposlenost močno povečala. Po vseh statističnih podatkih bo v Sloveniji do konca leta že 100.000 brezposelnih oseb. Da bi uspeli brezposelnost zajeziti in znižati pa vsaka država vodi svojo aktivno politiko zaposlovanja. Aktivna politika zaposlovanja je sklop ciljno usmerjenih ukrepov in programov, ki se odvijajo na trgu dela ter ustvarjajo dodatne delovne možnosti, povečujejo poklicno, sektorsko in prostorsko mobilnost delovne sile, omogočajo prilagajanje znanj in usposobljenost delavcev za spremenjene pogoje produkcije v tržni konkurenci. V diplomski nalogi sem raziskoval učinkovitost ukrepov aktivne politike zaposlovanja ter posledično tudi pomanjkljivosti, ki pa jih je kar nekaj. Posebej sem se posvetil problematiki brezposelnih mladih, katerih število vsak dan strmo narašča. Predstavil sem tudi problem zaposljivosti diplomiranih pravnikov.
Ključne besede: recesija, brezposelnost, aktivna politika zaposlovanja, brezposelni mladi, brezposelni pravniki
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2783; Prenosov: 581
.pdf Celotno besedilo (701,60 KB)

9.
KADROVSKA FUNKCIJA IN VPLIV RECESIJE NA BREZPOSELNOST V OBČINI ŠKOFJA LOKA
Mateja Sever, 2010, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Po krivici ali ne lahko ostanemo brez službe in postanemo brezposelni. Brezposelni pa postanemo tudi po končanem šolanju, seveda če se takoj ne zaposlimo. Pravila so za vse enaka. Pomemben pa je še en velik vpliv, zaradi katerega je šlo veliko podjetij v stečaj in povzročilo veliko brezposelnost. To je največja kriza v samostojni Sloveniji in za večino Slovencev največja kriza v času njihovega življenja. V diplomski nalogi se bom najprej dotaknila pojma kadrovske funkcije in brezposelnosti, kasneje pa opisala še finančno krizo, njen nastanek in vpliv na svetovno gospodarstvo in Slovenijo. V drugem delu bom predstavila občino Škofja Loka in brezposelnost v tej občini, ki se je z lanskim letom povečala.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE - kadrovska funkcija - brezposelnost - finančna kriza - recesija
Objavljeno: 07.04.2010; Ogledov: 1923; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (998,20 KB)

10.
MLADI IN PRVA ZAPOSLITEV
Helenca Šuster, 2010, diplomsko delo

Opis: Mladi se slej kot prej soočajo z iskanjem njihove prve zaposlitve. Nekateri med šolanjem, spet drugi pa kasneje. Večina jih prvo zaposlitev dobi preko vez in poznanstev. Največja težava, s katero se soočajo, je pomanjkanje delovnih izkušenj. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in praktični del. V teoretičnem delu smo se osredotočili na položaj mladih na trgu delovne sile ter na kategorije mladih na trgu delovne sile. Navedli smo tudi dejavnike, ki vplivajo na zaposlovanje mladih. V nadaljevanju smo opisali, da sta zavod za zaposlovanje in številne agencije za zaposlovanje mladim v veliko pomoč pri iskanju zaposlitve. V zadnjem poglavju pa smo se osredotočili na ukrepe za povečanje zaposljivosti mladih. Teoretičnemu delu sledi še raziskovalni, kjer smo s pomočjo raziskave ugotovili, da se mladi za vrsto študija odločajo zgolj zaradi veselja do izobraževalnega programa. Mladi med šolanjem pogosto opravljajo študentska dela, pri čemer jim je najpomembnejši zaslužek. Ugotovili smo, da mladi začnejo iskati prvo zaposlitev šele po končanem šolanju. V zvezi z zavodom za zaposlovanje pa smo raziskali, katerih izobraževanj se mladi najraje udeležujejo (računalniški tečaji, jezikovni tečaji…) oz. ali so se jih sploh pripravljeni udeleževati.
Ključne besede: Mladi Prva zaposlitev, Zavod za zaposlovanje, Izobraževanje, Recesija
Objavljeno: 28.06.2010; Ogledov: 2987; Prenosov: 322
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici