1. Slovenske pripojedke - motivacija za učenje slovenščine kot drugega in tujega jezika na razredni stopnji : a motivation for learning slovene as a second and foreign language from grades 1 to 5 of primary schoolInes Voršič, Dragica Haramija, 2024, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Prispevek na primeru knjige Slovenske pripojedke predstavlja vpetost gradnikov bralne pismenosti v pouk slovenščine kot drugega in tujega jezika na razredni stopnji, pri tem pa se osredotoča zlasti na gradnika besedišče in razumevanje besedila. Slovenske pripojedke v povezovanju umetnostnega (ljudska pravljica/pripovedka) in neumetnostnega besedila (kuharski recept) ter različnih zanimivosti (običaji, vraže, pregovori …) omogočajo usvajanje slovenščine kot drugega in tujega jezika v tesnem prepletu s spoznavanjem slovenske kulturne dediščine na treh ravneh: (1) z vidika jezika in prehranskega besedišča; (2) z vidika slovenskih praznikov, običajev in navad; (3) z vidika slovenske ljudske mladinske književnosti. Ključne besede: slovenščina kot drugi in tuji jezik, ljudska pravljica in pripovedka, kuharski recept, besedišče, kulturna dediščina Objavljeno v DKUM: 08.05.2024; Ogledov: 187; Prenosov: 27 Celotno besedilo (407,16 KB) Gradivo ima več datotek! Več... |
2. VPLIV DOPLAČIL ZA ZDRAVILA, KI SO FINANCIRANA S STRANI ZDRAVSTVENE ZAVAROVALNICE, NA ODLOČANJE ZDRAVNIKA, FARMACEVTA IN BOLNIKA KOT SOODLOČEVALCEV V PROCESU IZBIRE ZDRAVILALeon Gril, 2015, magistrsko delo Opis: V nalogi smo raziskovali mehanizme nakupnega procesa zdravil na recept in z njim povezane dejavnike, ki vplivajo na odločitev. Še posebej nas je zanimal vpliv doplačila za zdravila na recept, ki so financirana iz javnih sredstev. V številnih državah v Evropi in širše se uveljavlja princip deljenja stroška za zdravila med javnimi sistemi (država, zavarovalnice) in bolnikom, kot uporabnikom zdravila. Najprej gre za motiv omejevanja izdatkov za zdravila iz javnih blagajn, ki imajo po celem svetu trend naraščanja, hkrati pa želijo upravljavci zdravstvene politike bolnika z delnim sofinanciranjem »iz žepa« za zdravljenje z zdravili pripraviti do bolj racionalnega in odgovornega jemanja terapije. Učinki, ki jih prinaša takšno deljenje stroškov in posledično doplačevanje bolnikov pa so lahko tudi negativni. Iz številnih objav jasno izhaja, da dodatna obremenitev bolnika z doplačilom pomeni manjšo porabo zdravil v državi, kjer se ukrep sprejme. Vprašanje, na katerega še ni jasnega odgovora pa je, ali takšno zmanjšanje v uporabi zdravil pomeni ukinjanje potrebne terapije, ki bo imelo za posledico nove zaplete zdravljenja, ki jih mora financirati ta isti zdravstveni sistem. Torej dilema, ali so ti ukrepi stroškovno učinkoviti in ali vplivajo na zdravje ljudi.
Ker je pri zdravilih na recept odločevalec o terapiji praviloma zdravnik kot predpisovalec in delno farmacevt kot svetovalec, nas je v nalogi zanimalo, kako dejstvo, da je zdravilo bolniku potrebno doplačati, vpliva na predpisovanje oziroma svetovanje obeh soodločevalcev v tej shemi nakupnih vlog. Zdravniki in farmacevti upoštevajo dejstvo, da bo bolnik moral zdravilo doplačevati, ko predpisujejo oziroma svetujejo izbor zdravila. Pri tem sta najpomembnejša dejavnika bolnikov socialni položaj in zavzetost bolnika za zdravljenje. Zelo je odvisno od tega, kako dolgo bo trajalo zdravljenje (ali bo akutna ali kronična terapija) in dejstva, ali je bolnik z zdravilom že seznanjen in ga pozna, ker ga je jemal v preteklosti, ali je to zanj nova terapija. Pri Akutni terapiji zdravniki menijo, da doplačilo ni tako pomembni dejavnik in upoštevajo bolj druge dejavnike pri odločanju. Pri kronični terapiji zdravniki upoštevajo dejstvo, da bo bolnik moral terapijo doplačevati vse življenje in pogosteje predlagajo izbor, ki ga ni potrebno doplačati.
Farmacevti imajo pri svetovalni vlogi v takšnih scenarijih nekoliko drugačno stališče. Pri akutni terapiji prej predlagajo menjavo terapije na alternativo, ki je ni potrebno doplačevati. Pri kroničnem zdravljenju pa so bolj zadržani in redkeje predlagajo spremembo predpisane terapije. Še posebej to velja za bolnike, ki že imajo ustaljeno terapijo, ki jo poznajo.
Bolniki so v Sloveniji po mnenju zdravnikov in farmacevtov, ki jim glede smiselnosti doplačevanja svetujejo vsak dan, pripravljeni doplačati za akutno zdravljenje približno 5 EUR za mesečno terapijo, pri kronični terapiji pa med 1 in 2 EUR za mesečno zdravljenje. Doplačilo je torej pomembni dejavnik v nakupnem procesu zdravila na recept. Ker poleg bolnikove privolitve na odločitev pomembno vplivata pred vsem zdravnik in farmacevt mora cenovna strategija izdelkov v farmacevtskem podjetju zelo upoštevati tudi stališče omenjenih vplivnežev v prodajnem procesu. Ključne besede: doplačilo, zdravila na recept, proces odločanja, deljenje stroškov Objavljeno v DKUM: 25.11.2015; Ogledov: 1385; Prenosov: 172 Celotno besedilo (2,54 MB) |
3. Modeliranje odločitvenega znanja za pomoč pri promociji zdravil na receptMaja Krejan, 2013, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu obravnavamo proces promocije zdravil na recept s posebnim poudarkom na modeliranju ustreznega znanja v ta namen. Analizirali smo dejavnike pristopa k promociji zdravil pri zdravnikih. Med njimi smo izvedli anketo in jo analizirali v računalniškem programu DEXi. Anketna vprašanja smo pripravili na osnovi dosedanjega dela strokovnih sodelavcev. Vprašanja so oblikovana tako, da imajo odgovori nadaljnjo uporabno vrednost. Analiza rezultatov je pokazala, da zdravniki pogosteje predpišejo generično zdravilo slovenskega porekla kot pa originalno zdravilo. Zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na predpisovalne navade zdravnikov, je tudi omogočanje različnih oblik izobraževanja za zdravnike. Ravno tako sta za prepričljiv pristop strokovnega sodelavca pomembna dobro razvit občutek za delo z ljudmi in intuicija. Zdravniki se tudi pogosteje odločajo za predpisovanje novega zdravila pri novih bolnikih in veliko manj pri že obstoječih. Za pomembne dejavnike, ki vplivajo na predpisovalne navade zdravnikov, so se izkazali tudi boljše zdravnikovo poznavanje specifičnega področja medicine, povezovanje strokovnega sodelavca s podjetjem, iz katerega prihaja, kontinuiteta strokovnega sodelavca, varnost zdravil in lastne izkušnje zdravnikov s posameznim zdravilom. Dobljeni rezultati imajo poleg osnovne vrednosti še dodano vrednost, saj so v nalogi izpostavljeni še drugi dejavniki, ki so lahko dobra osnova za delo na področju marketinga ter izvajanja izobraževalnih procesov za strokovne sodelavce. Ključne besede: odločanje, modeliranje znanja, promocija zdravil, recept Objavljeno v DKUM: 10.04.2014; Ogledov: 1826; Prenosov: 110 Povezava na celotno besedilo |
4. MODEL INFORMATIZACIJE SISTEMA OBNOVLJIVEGA FARMACEVTSKEGA RECEPTABrigita Rebernik, 2013, magistrsko delo Opis: Hitre vsakodnevne novosti sodobne tehnologije se širijo na vsa področja, zato je čas, da se po posameznih korakih prek novih informacijskih možnosti te spremembe uvajajo tudi na področju zdravstva. Le-te bolnikom omogočajo dostopnejše, enostavnejše vključevanje v zdravstvene in lekarniške procese, hkrati pa to doprinese k višjim delovnim učinkom in izboljšanju ravni kakovosti storitev. V nalogi smo zastavili model informatizacije sistema obnovljivega farmacevtskega recepta, kar pomeni, da smo predstavili predlagano rešitev v obliki aplikacije za pametni telefon, ki bi služila bolniku kot pripomoček pri spremljanju vseh informacij, ki se vežejo na terapijo z obnovljivim receptom.
V nalogi smo se najprej podrobneje posvetili specifični rešitvi v zdravstvu in predstavili osnovne informacije, ki se vežejo na obnovljivi farmacevtski recept, njegov razvoj, postopke predpisovanja, izdajanja zdravil, prednosti in pomanjkljivosti. Za lažje razumevanje smo se nato osredotočili na opis ter izdelavo modela obstoječega in prenovljenega procesa, kjer smo se navezali na dogajanje v lekarni. V praktičnem delu smo simbolično predstavili predlagan model, kateremu smo dodali mnenja v proces obnovljivega recepta vključenih udeležencev. Vse skupaj smo zaključili s kritično oceno predlaganega modela. Ključne besede: Obnovljivi recept, mobilna aplikacija, pametni telefon, QR koda Objavljeno v DKUM: 12.12.2013; Ogledov: 1819; Prenosov: 184 Celotno besedilo (2,55 MB) |