1. FOKUSIRANJE NA KNJIŽEVNO OSEBO V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLEHelena Slameršak, 2009, diplomsko delo Opis: Tema diplomske naloge obravnava recepcijsko zmožnost otroka, natančneje zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe v prvem triletju osnovne šole.
Prva faza naloge zajema cilje mladinske književnosti in njihovo členitev. Glede na členitev ciljev se v nadaljevanju obravnava usmeri v drugi cilj mladinske književnosti, in sicer na procesno/funkcionalni cilj, z drugimi besedami na pridobivanje recepcijske zmožnosti od senzomotornega obdobja otrokovega razvoja vse tja do obdobja konkretnih logičnih operacij. V nadaljevanju se poglobi v razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe v različnih obdobjih in literarni teoriji le-te. Nato preveri, katere metode pomagajo pri razvijanju recepcijske zmožnosti književne osebe in se osredotoči na metodo fokusiranja za razvijanje zmožnosti zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književnih oseb. Ob koncu prvega dela diplomske naloge preveri še, kako učni načrt vodi učitelja v procesu zaznavanja književne osebe in kakšni so pričakovani rezultati ob koncu prvega triletja osnovne šole.
V drugi fazi je zajeta evalvacija didaktičnega gradiva za prvo triletje iz zornega kota zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe. Uporabljeni so kriteriji za klasifikacijo didaktičnega gradiva, ki jih izpostavlja literarnorecepcijska metoda fokusiranja na književno osebo. Rezultati evalvacije so podkrepljeni s primeri, preglednico in z besedo. Zaključek diplomske naloge oblikuje sklep s potrditvami postavljenih hipotez.
Ključne besede: Cilji mladinske književnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti, razvijanje recepcijske zmožnosti književne osebe, literarna teorija književne osebe, učni načrt, metoda fokusiranja na književno osebo v prvem triletju osnovne šole.
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 992; Prenosov: 54
 Celotno besedilo (2,65 MB) |
2. POMEN UVODNE MOTIVACIJE V POVEZAVI S SLIKANICO ELE PEROCITamara Lep, 2015, diplomsko delo Opis: Uvodna motivacija kot prva faza šolske interpretacije izbranega literarnega dela je bistvena glede na želeno obravnavno literarno besedilo, saj mora učitelj poznati tako vrsto literarnega besedila kot svoje učence, da izbere ustrezno motivacijo, ki bo kar najbolje prekrila pomensko polje besedila z otrokovim horizontom pričakovanj. Zato se nam zdi več kot pomembno, da izpostavimo ta ključni del šolske interpretacije literarnega dela.
V teoretičnem delu diplomskem dela smo opisali, kaj razumemo pod pojmoma mladinska in fantazijska književnost ter kakšne so značilnosti sodobne pravljice. Predstavili smo literarni opus Ele Peroci, saj smo za nadaljnje delo uporabili njeno slikanico Očala tete Bajavaje. Opisali smo tudi najpomembnejše lastnosti slikanice. Predstavili smo, s katerimi metodami poteka recepcijska zmožnost pri učencih in podrobneje preučili razvijanje zmožnosti recepcije slikanice ter predstavili razvoj recepcijskih zmožnosti učencev v prvem triletju ob delih Ele Peroci, ki so v potrjenih učbeniških kompletih za to obdobje. Osvetlili smo naloge uvodne motivacije in opisali vrste uvodnih motivacij, ki pomagajo učitelju, da njegovi učenci prekrijejo svoj horizont pričakovanj s pomenskim poljem besedila. Primerjali smo, katere vrste motivacije predvidevajo potrjeni učbeniški kompleti ob delih Ele Peroci in kje jih je mogoče zaslediti. Predstavili smo slikanico Očala tete Bajavaje po kriterijih interakcije med besedilom in ilustracijo.
V empiričnem delu ugotavljamo, kakšne razlike se pojavljajo med dvema skupinama učencev, ki sta imeli različni uvodni motivaciji za isto literarno delo – Očala tete Bajavaje. Ugotavljali smo razliko med odgovori učencev v fazi interpretacije in kakšen vpliv ima različna uvodna motivacija na poustvarjalno delo učencev v fazi poglabljanja doživetja.
Ključne besede: uvodna motivacija, tipi uvodnih motivacij, slikanica, recepcijske zmožnosti, sodobna pravljica
Objavljeno v DKUM: 23.07.2015; Ogledov: 2270; Prenosov: 299
Celotno besedilo (3,81 MB) |
3. POGLABLJANJE DOŽIVETJA IN NJEGOVA VLOGA PRI RAZVIJANJU RECEPCIJSKIH ZMOŽNOSTI OB BRANJU ŽIVALSKE PRAVLJICESabina Maček, 2011, diplomsko delo Opis: Poglabljanje doživetja kot sklepna faza šolske interpretacije mladinskega literarnega besedila potrebuje več poti izražanja kot samo pisni kanal. Več kot ugodno se nam na tem mestu ponudi izražanje z nejezikovnimi oblikami semiotičnih funkcij — risbo.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo opisali, na kakšen način in s kakšnimi metodami poteka razvoj recepcijskih zmožnosti pri učencih in kakšna je njihova domišljijska aktivnost v fazi poglabljanja doživetja. Osvetlili smo pomen medpredmetnih povezav in predstavili govorico otroške risbe, risbo kot področje likovne umetnosti ter učiteljevo vrednotenje in razumevanje otroške risbe.
V empiričnem delu ugotavljamo, kakšne razlike se pojavljajo med dvema skupinama učencev, ki sta deležni različnih pristopov pri izvedbi ur slovenskega jezika in s tem posledično ur likovne vzgoje. Ugotavljali smo, kakšna je integracija predstavljene pravljice v odnosu do likovnega izražanja učencev in kakšen vpliv imajo videne ilustracije na učenčevo originalnost likovnega izražanja.
Ključne besede: Poglabljanje doživetja, recepcijske zmožnosti, medpredmetne povezave, risba, vrednotenje in razumevanje otroške risbe.
Objavljeno v DKUM: 17.02.2011; Ogledov: 2532; Prenosov: 339
Celotno besedilo (5,51 MB) |
4. RECEPCIJA KOSOVELOVE POEZIJE V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLEManuela Jaušovec, 2010, diplomsko delo Opis: Glavna tema moje diplomske naloge se na eni strani dotika Srečka Kosovela kot pesnika za otroke, na drugi strani pa razvijanja recepcijske zmožnosti v prvem triletju osnovne šole.
Prvi del naloge je namenjen predstavitvi življenja Srečka Kosovela kot človeka in ponuja nekaj povedi o njegovem kratkem, a izjemno produktivnem življenju. Sledi umestitev pesnika v slovenski literarni prostor kot pesnika za odrasle, nato pa še kot pesnika za otroke. Največ pozornosti v prvem delu naloge je namenjene primerjavi in razkrivanju povezanosti mladinske in nemladinske poezije Srečka Kosovela.
Naslednje poglavje je namenjeno podrobnejši analizi otroških interesov za poezijo, opredelitvi in opisu vrst interesov, ki se navezujejo na konkretne primere iz bogate zbirke Kosovelovih otroških pesmi. Sledi poglavje, v katerem je natančneje opisan razvoj recepcije poezije v posameznih obdobjih razvoja, pri čemer pa sta še posebej izpostavljena razvoj in spodbujanje recepcijske zmožnosti. Predzadnjemu poglavju v teoretičnem delu naloge, ki je namenjeno razvijanju recepcijske zmožnosti za poezijo, sledi še poglavje o integriranem pouku z vidika književne didaktike.
Na podlagi teoretičnih dejstev sem nato oblikovala raziskovalne hipoteze, preko katerih sem želela ugotoviti, v kolikšni meri so pesmi Srečka Kosovela prisotne v slovenskih učbenikih za književno vzgojo v prvem triletju osnovnošolskega izobraževanja. Izbrala sem didaktični instrumentarij najpomembnejših slovenskih založb in analizirala zastopanost pesmi ter njihove oblikovne in tematske značilnosti. Najprej sem predstavila rezultate posamezne založbe, nato pa sledi še interpretacija rezultatov.
Ključne besede: Srečko Kosovel, primerjava mladinske in nemladinske poezije Srečka Kosovela, mladinska poezija, recepcija poezije, literarni interesi, razvijanje recepcijske zmožnosti za poezijo, mladinska književnost, integracijska metoda književnega pouka
Objavljeno v DKUM: 14.04.2010; Ogledov: 3526; Prenosov: 273
Celotno besedilo (704,96 KB) |
5. FOKUSIRANJE NA KNJIŽEVNO OSEBO V DRUGEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLEMartina Kunčnik, 2009, diplomsko delo Opis: V moji diplomski nalogi je obravnavana tema recepcijska zmožnost otroka, oziroma natančneje zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe v drugem triletju osnovne šole.
V prvem delu diplomske naloge sem zajela cilje didaktike mladinske književnosti in eden izmed teh je tudi procesni/funkcionalni cilj oziroma pridobivanje recepcijske zmožnosti. Sledi opis otrokovega recepcijskega razvoja vse od senzomotornega obdobja do obdobja konkretnih, logičnih in intelektualnih operacij. Še posebej izpostavim razvoj recepcijske zmožnosti za zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe po posameznih obdobjih. Potem povzamem literarno teorijo o književni osebi in se nato osredotočim na metode didaktike mladinske književnosti, ki pomagajo razvijati zmožnost zaznavanja, razumevanja in vrednotenja književne osebe. Na tem mestu natančneje opišem metodo fokusiranja, predvsem metodo fokusiranja na književno osebo. Nato opredelim še , kako učni načrt vodi učitelja v procesu zaznavanja književne osebe.
V drugem delu diplomske naloge pa skušam ugotoviti, na kakšen način didaktična gradiva založb Mladinska knjiga, Izolit in Rokus razvijajo zaznavanje, razumevanj in vrednotenje književne osebe. Didaktika mladinske književnosti navaja besedilne signale, ki so pomembni za zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe. Na podlagi teh sem oblikovala kriterije. S pomočjo teh kriterijev sem nato analizirala didaktično gradivo založb Mladinska knjiga, Izolit in Rokus. Najprej sem predstavila rezultate posamezne založbe, nato sledi še primerjava vseh treh založb. Rezultate evalvacije sem podkrepila s primeri, tabelami in besedo. Celotno diplomsko nalogo zaokrožuje sklep.
Ključne besede: Cilji didaktike mladinske književnosti, recepcijska zmožnost, razvijanje recepcijske zmožnosti za zaznavanje, razumevanje in vrednotenje književne osebe, literarna teorija književne osebe, metoda fokusiranja na književno osebo v drugem triletju osnovne šole.
Objavljeno v DKUM: 01.12.2009; Ogledov: 3314; Prenosov: 459
Celotno besedilo (493,45 KB) |
