Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V fantastičnih pripovedih se običajno prepletata dva svetova, realni in fantastični svet. Z domišljijskim svetom se učenci osnovnih šol srečajo že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju ob obravnavanju pravljic, obravnava fantastičnih pripovedi pa se prične v drugem vzgojno-izobraževalnem obdobju. Zaradi vpliva medijev se naj bi meja otrokove sposobnosti recepcije realnih in fantastičnih elementov v fantastičnem besedilu dvigala. V magistrskem delu smo raziskovali, ali učenci v 4. razredu osnovne šole zaznavajo tiste točke, ki razmejujejo realno od fantastičnega. Z učenci smo po metodi branja v nadaljevanjih obravnavali fantastično pripoved Matilda. Zanimalo nas je, ali obstaja razlika glede na spol ter ali učenci uporabljajo zunanje ali notranje kriterije za odločitev, kaj v besedilu je realno in kaj fantastično. Analiza intervjujev je pokazala, da spol pri zaznavanju in razumevanju teh točk ne igra pomembne vloge, učenci pa že uporabljajo zunanje kriterije za določitev realnega ali fantastičnega v besedilu. Pokazalo pa se je, da imajo učenci težave pri razmejevanju realnega dogajalnega prostora od fantastičnih dogodkov v fantastični pripovedi Matilda. Po učnem načrtu se poglobljena obravnava fantastičnih pripovedi v četrtem razredu osnovne šole šele prične, vendar pa imajo učenci ob koncu šolskega leta še vedno očitne težave pri ločevanju med realnim in fantastičnim v fantastični pripovedi.
Ključne besede: Didaktika književnosti, fantastično, fantastična mladinska književnost, fantastična proza, recepcijska zmožnost, fantastična pripoved Matilda
Objavljeno v DKUM: 08.10.2014; Ogledov: 2321; Prenosov: 320
Celotno besedilo (1,19 MB)