| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
KONKURENČNOST AMERIŠKEGA IN EVROPSKEGA GOSPODARSTVA NA OSNOVI GIBANJA DEVIZNEGA TEČAJA
Dražen Jankovič, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Združene države Amerike in Evropska unija sta največji gospodarski velesili na svetu, ki skupaj prispevata več kot polovico celotnega ekonomskega outputa. Prav tako prispevata največji delež v svetovni trgovini, zato je pomembno gibanje deviznega tečaja dolarja in evra, ki ima lahko velike posledice tudi na globalnem tržišču. Devizni tečaj je cena tujega denarja izražena v domačem denarju. Poleg določanja cene med dvema valutama ima devizni tečaj še več funkcij v ekonomiji, ena pomembnejših je tudi določanje mednarodne konkurenčnosti države v povezavi z gibanjem indeksa cen oz. inflacijo. Empirična raziskava je pokazala, da je ameriški dolar realno depreciral skozi zadnje desetletje, kar pomeni, da se je izboljševala mednarodna konkurenčnost ZDA, medtem ko je evro apreciral v istem obdobju in posledično se je poslabšala mednarodna konkurenčnost. Pomembno vlogo pri oblikovanju deviznega tečaja pa je imela globalna finančna kriza leta 2008, ki je spremenila trend gibanja dolarja, ki je začel pridobivati na vrednosti, kakor tudi evra, ki je začel izgubljati na vrednosti.
Ključne besede: Združene države Amerike, ameriški dolar, Evropska unija, evro, devizni tečaj, depreciacija (devalvacija), apreciacija (revalvacija), realni bilateralni devizni tečaj, realni efektivni devizni tečaj, teorije deviznega tečaja, mednarodna konkurenčnost
Objavljeno: 16.11.2010; Ogledov: 1752; Prenosov: 202
.pdf Celotno besedilo (363,81 KB)

2.
REALNI DEVIZNI TEČAJ IN POGOJI MENJAVE NA ČEŠKEM
Rok Krivonog, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Češka Republika je tipična država na prehodu. To pomeni, da v vseh ekonomskih pogledih dohiteva razvite države, kot je bruto domač proizvod, stopnje inflacije, konkurenčnost, liberalizacija mednarodne trgovine itd. Lahko rečemo, da je kot država na prehodu, zelo uspešna pri tem, saj je moč opaziti vedno boljše rezultate. Znižala je stopnje inflacije, povečala konkurenčnost države z raznimi ekonomskimi in strukturnimi spremembami, povečala svoj bruto domač proizvod ter na splošno postala vse bolj privlačna za tuje investitorje. Vse te spremembe, skozi katere je šla, se odražajo tudi na deviznem tečaju. Poleg vsega naštetega pa je imela vpliv tudi Češka nacionalna banka s svojo monetarno politiko in sistemom deviznega tečaja. Tako kot vse razvite države je tudi Češka prešla na sistem fleksibilnih tečajev in centralna banka je določila inflacijsko ciljanje kot njen glavni cilj. Razlog tiči v čim hitrejši priključitvi v Evropski monetarni sistem in prevzemu evra. Devizni tečaj ima tudi vpliv na tekoči del plačilne bilance, za razlago tega pa lahko uporabimo elastičnostno teorijo, ki pravi da ima relativna sprememba deviznega tečaja vpliv na spremembo odnosa med domačimi in tujimi cenami ter posledično na trgovinsko menjavo države s tujino.
Ključne besede: nominalni devizni tečaj, realni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, tekoči račun, elastičnostni pristop, plačilna bilanca
Objavljeno: 21.12.2010; Ogledov: 1826; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

3.
VPLIV BALASSA-SAMUELSONOVEGA UČINKA NA DEVIZNI TEČAJ NA POLJSKEM
Manica Novak, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Devizni tečaj je pomemben makroekonomski dejavnik, ki vpliva na konkurenčnost države v mednarodnem prostoru. S pomočjo njega država doseže zunanje ravnovesje, katere merilo je običajno uravnotežena plačilna bilanca. Cilj vsake države je, da hkrati doseže tudi notranje ravnovesje. Notranji makroekonomski dejavniki kot so inflacija, BDP, obrestna mera vplivajo na devizni tečaj. Kako vplivajo, je odvisno tudi od tega, v kateri fazi razvoja se določena država nahaja. Za države, ki so slabše razvite, so značilne višje stopnje rasti produktivnosti in višje stopnje rasti cen. Višje cene na domačem trgu vodijo do znižanja zunanje vrednosti denarja. Realne in nominalne spremembe deviznega tečaja niso enake, prav zaradi razlik v inflaciji med državami. Realno lahko devizni tečaj apreciira kljub nominalni depreciaciji. Eden izmed možnih razlogov v ekonomski teoriji je Balassa-Samuelsonov učinek, ki je bil podvržen številnim empiričnim raziskavam. Značilno je, da učinek bolj drži za države, ki so manj razvite, čeprav lahko na gibanje cen v določeni meri vpliva ne glede na stopnjo razvitosti, na kateri se nahajajo države.
Ključne besede: nominalni devizni tečaj, realni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, Balassa-Samuelson učinek
Objavljeno: 26.01.2011; Ogledov: 1709; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (625,30 KB)

4.
BILATERALNI IN EFEKTIVNI DEVIZNI TEČAJ NA NORVEŠKEM
Sandra Ošlaj, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Norveška je gospodarsko zelo močna država, kar se kaže v zelo visokem bruto domačem proizvodu in stabilni monetarni politiki, ki teži k čim nižji inflaciji. Velik del njenih prihodkov predstavljajo naftni prihodki, zaradi česar se je država odločila ustanoviti naftni sklad (pokojninski sklad), ki je neke vrste način varčevanja za prihodnost. Po mnenju mnogih analitikov je gibanje deviznega tečaja norveške krone v močni soodvisnosti z nihanjem cen nafte. Seveda so poleg nihanja cen nafte pomemben oblikovalec gibanja tečaja tudi razmere na trgu dela. Za primerjanje države v mednarodnem merilu je pomemben pokazatelj realni bilateralni devizni tečaj krone, po katerem je vidna konkurenčnost Norveške v razmerju do partnerske države. Še boljšo oceno konkurenčnosti na sproti vsem trgovinskim partnericam, pa nam daje izračun realnega efektivnega deviznega tečaja. Skozi celotno opazovano obdobje je bil realni bilateralni in realni efektivni devizni tečaj norveške krone deležen apreciacijskih pritiskov. Norveška krona je stabilna in močna valuta in posledično država nima namena vstopiti v evroobmočje.
Ključne besede: Nominalni bilateralni devizni tečaj, realni bilateralni devizni tečaj, nominalni efektivni devizni tečaj, realni efektivni devizni tečaj, maastrichtski kriteriji.
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 1879; Prenosov: 118
.pdf Celotno besedilo (601,49 KB)

5.
ZNAČILNOSTI ŠVICARSKE DEVIZNOTEČAJNE POLITIKE IN EKONOMSKEGA SISTEMA
Tamara Belak, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Švica je neodvisna, nevtralna, v mnogih pogledih zelo samosvoja federacija. Njen unikaten politični sistem neposredne demokracije ji je v preteklosti in ji še danes omogoča status države s posebnimi odnosi z Evropsko unijo. Kot nečlanica Evropske unije, ima s slednjo podpisanih več sporazumov, ki so se izkazali kot uspešni. Kljub izredni majhnosti domačega trga in navkljub dejstvu, da nima lastnih virov naravnih bogastev, predstavlja izjemno uspešno gospodarstvo svetovnega formata. Tržno nišo je našla v izvažanju visokokakovostnih in visokocenovnih izdelkih ter storitev, predvsem finančnih, zavarovalniških in bančnih. Sploh bančni sektor doprinese velik delež švicarskemu BDP, za kar se lahko zahvali privatnemu bančništvu in bančni tajnosti. Svojo konkurenčnost vzdržuje, kljub temu, da ima svojo valuto. Švicarski frank se že dlje časa uvršča med pet vodilnih valut sveta. Status trdne valute mu omogočajo občasne intervencije švicarske narodne banke, ki manipulira s količino denarja v obtoku in določanjem obrestne mere. Je skorajda edina država na svetu, ki ohranja pozitivno mednarodno trgovanje s Kitajsko, kar pomeni da več izvozi na Kitajsko kot uvaža iz nje.
Ključne besede: nominalni devizni tečaj, realni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, bančni sistem, monetarna politika, bilateralni sporazumi, Evropska unija.
Objavljeno: 18.11.2011; Ogledov: 1365; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (1,85 MB)

6.
DEVIZNI TEČAJ IN TEKOČI RAČUN NA DANSKEM
Mateja Robin, 2012, diplomsko delo

Opis: Devizni tečaj je cena tuje valute izražena v domačem denarju in omogoča primerjavo domačih cen s tujimi in obratno. Ima zelo pomembno vlogo pri konkurenčnost domačega gospodarstva. V delu diplomskega seminarja je predstavljeno gibanje danske krone od leta 1999 do 2012. Danska krona je vključena v sistem tečajev ERM II, pri čemer ji je dovoljeno odstopanje +/- 2,25%. Tako je bila v opazovanem obdobju danska krona v primerjavi z evrom stabilna in ni bilo opaženih prevelikih nihanj. Prav tako, pa je na podlagi efektivnega deviznega tečaja opaziti dober konkurenčen položaj Danske v primerjavi s državami, s katerimi največ trguje. Tekoči račun plačilne bilance je pomemben makroekonomski pokazatelj delovanja države, določa namreč razvoj stanja obveznosti države do tujine. Država lahko ima primanjkljaj ali presežek na tekočem računu. Velikokrat je razlog za dolgotrajen primanjkljaj posledica neravnovesnega menjalnega tečaja. Danska ima v opazovanem obdobju vse skozi presežek v tekočem računu in je v začetku letošnjega leta dosegel 5,50% BDP.
Ključne besede: Nominalni devizni tečaj, realni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, tekoči račun, Maastrichtski konvergenčni kriteriji, Danska.
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 970; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (792,50 KB)

7.
ANALIZA DEVIZNEGA TEČAJA NA ŠVEDSKEM IN V SLOVENIJI
Jernej Demšar, 2012, diplomsko delo

Opis: Švedska je tretja največja zahodnoevropska država, ki je znana po visokih življenjskih standardih in socialni politiki. Ima stabilno in močno gospodarstvo, kljub temu, da je članica Evropske unije, pa se ni pridružila Evropski monetarni uniji in zato kot nacionalni denar še vedno uporablja švedsko krono. Primerjamo jo s Slovenijo, ki je ena manjših evropskih držav, gospodarstvo pa ima skoraj v celoti odvisno od izvoza. Še pred nekaj leti pa se je govorilo, da lahko Slovenija postane nova Švica. Devizni tečaj je v domačem denarju izražena cena tujega denarja. Če ga primerjamo z nekaterimi drugimi ekonomskimi kazalniki, lahko ugotovimo, ali so medsebojno povezani, devizni tečaj, izražen v primerni obliki, pa v povezavi z rastjo BDP pove marsikaj o konkurenčnosti gospodarstva. Empirična raziskava je pokazala, da je švedska krona v primerjavi s slovenskim tolarjem ob prehodu tisočletja izraziteje realno depreciirala, kar pomeni, da se je Švedski izrazito povečala konkurenčnost. Slovenija za razliko od Švedske tako velike realne depreciacije ni zabeležila. Na oblikovanje deviznega tečaja je velik vpliv imela švedska kriza v začetku 90. let in globalna finančna kriza leta 2008, ki je spremenila trend gibanja deviznih tečajev.
Ključne besede: Švedska, Slovenija, švedska krona, slovenski tolar, Evropska unija, evro, devizni tečaj, depreciacija, apreciacija, nominalni devizni tečaj, realni devizni tečaj, efektivni devizni tečaj, mednarodna konkurenčnost
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 944; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

8.
VELJAVNOST PARITETE KUPNE MOČI V IZBRANIH VZHODNOEVROPSKIH DRŽAVAH
Tina Maučec, 2016, magistrsko delo

Opis: Poglavitni namen magistrskega dela je analiza veljavnosti teorije paritete kupne moči (PKM) v izbranih evropskih tranzicijskih državah. Čeprav teorija PKM velja za preprosto teorijo, je le-ta v realnosti težko uresničljiva, saj obstajajo številne omejitve, ki nasprotujejo njeni veljavnosti. Poleg osnovnih omejitvenih dejavnikov, ki izhajajo iz mednarodne menjave, obstajajo številni drugi, za tranzicije države, specifični dejavniki. Te države se namreč razlikujejo od ostalih držav zahodne Evrope, saj so opravile prehod iz strogo centraliziranih držav v tržno usmerjene, zato so kot take doživele številne gospodarske spremembe. Tako so realni šoki, ki izhajajo iz narave njihove gospodarske preobrazbe, vplivali na gibanje realnega deviznega tečaja in s tem pripomogli k odstopanjem od veljavnosti PKM. Analizo veljavnosti teorije PKM smo opravili za šest držav članic Evropske unije, ki za zdaj še niso sprejele evra kot svoje valute, in sicer: Bolgarija, Češka, Hrvaška, Madžarska, Poljska in Romunija. Uporabili smo teste stacionarnosti časovne vrste, in sicer ADF in KPSS test. Osnovo analize predstavljajo izračunane serije podatkov o realnih deviznih tečajih. Pri tem smo za bazno valuto uporabili tako ameriški dolar kot evro. Veljavnost PKM smo sprva preverjali za celotno obdobje opazovanja, ki je zajemalo mesečne podatke od leta 1995 do leta 2015 v primeru uporabe ameriškega dolarja in od leta 1996 do leta 2015 v primeru uporabe evra. Celotno obdobje opazovanja smo razčlenili še na dve podobdobji, odvisni od vstopa posamezne države v Evropsko unijo – tako je prvo obdobje zajemalo čas od začetka opazovanja do vstopa države v Unijo in drugo obdobje od vstopa države v Unijo do konca obdobja opazovanja. Pri upoštevanju celotnega obdobja opazovanja nismo uspeli najti obsežnih dokazov v korist veljavnosti PKM v izbranih državah, zlasti to velja pri uporabi bazne valute ameriški dolar. Rezultati so nekoliko spodbudnejši v podobdobjih, saj nam je uspelo dokazati veljavnost PKM v nekaterih primerih. Ugotovili smo tudi, da ima evro kot referenčna valuta pri PKM pomembnejšo vlogo od ameriškega dolarja, še posebej po vstopu teh držav v Evropsko unijo.
Ključne besede: pariteta kupne moči, tranzicijske države, trendna apreciacija, realni devizni tečaj, stacionarnost, test enotskega korena.
Objavljeno: 24.08.2016; Ogledov: 630; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici