| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 24
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
MAGIČNI REALIZEM V TRILOGIJI ISABEL ALLENDE
Bojana Dolinar, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK MAGIČNI REALIZEM V TRILOGIJI ISABEL ALLENDE V diplomski nalogi sem se ukvarjala z analizo magičnega realizma v trilogiji ene najbolj znanih čilskih pisateljic Isabel Allende, ki je tudi predstavnica latinskoameriškega postmodernističnega romana, saj je navzočnost magičnega realizma v njenih delih ena glavnih oblik latinskoameriškega postmodernizma, brez katerega bi njeno trilogijo težko označili za postmodernistično. Trilogija, katero sestavljajo romani Hiša duhov, Hči sreče in Portret v sepiji, nam predstavi magično-realistično sago družine del Valle. Njeno trilogijo bi lahko označili kot življenjepis, saj so njeni literarni liki, ki nastopajo v delih, pravzaprav podobe realnih oseb iz pisateljičinega življenja, vendar so v opisih pretirani in imajo predvsem ženski liki superiorno vlogo, saj je ženske osebe v romanih izoblikovala po feminističnih idejah. Prav tako kot prikazani liki pa je tudi politika imela pri njej pomembno mesto. Dogodke iz preteklosti je poskušala obnoviti z ustvarjanjem drugačnih, alternativnih različic, s tem pa je zadevala ob spomin uradne zgodovine. Magija in realnost sta v vseh treh romanih močno prepleteni, saj sta obe ravni, nadnaravna in realna, enakovredni. Tako je nadnaravni dogodek opisan kot nekaj povsem običajnega in navadnega, v pripoved pa je vključen kot sestavni del resničnosti. Takšno nenavadno resničnost pa v magičnem realizmu poleg nadnaravnih elementov oblikujejo še ciklični čas in alternativna zgodovina.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: Isabel Allende; Hiša duhov; Hči sreče; Portret v sepiji; magični realizem; postmodernizem; feminizem
Objavljeno: 13.08.2009; Ogledov: 4026; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (537,29 KB)

2.
Vdanost v usodo in upor malega človeka v Prežihovih Samorastnikih in Požganici ter njena aktualna povezava z razvojem manjšinskega vprašanja na avstrijskem Koroškem
Petra Kos, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava izbrana dela koroškega pisatelja Prežihovega Voranca: zbirko novel Samorastniki in roman Požganica. Osredotoča se na pojav vdanosti v usodo in upornosti malega človeka v omenjenih delih ter na aktualno sporočilnost Požganice. Izbira dveh različnih žandrov, namreč romana in novele, iz različnih zgodovinskih obdobij ter socialno – družbenih razmer, je namerna. Namen naloge je prikazati življenje, delovanje, razmišljanje in analizirati obnašanje ter odzivanje Prežihovega malega človeka v različnih življenjskih, socialnih, družbenih ter zgodovinskih okoliščinah. Kaj torej definira usodo malega človeka, kaj ga motivira k uporu v borbi za preživetje in kaj vodi v vdajo? Kakšne so posledice njegovih dejanj? Primerjava in analiza del kaže, da je povezanost in navezanost malega človeka na košček lastne zemlje sinonim za skoraj nedoumljivo borbenost, hrepenenje in upornost. Prežih vidi kmečkega človeka kot najvitalnejši del družbe in nosilca prihodnjih koroških oziroma slovenskih rodov. Ta osrednji motiv sicer v Samorastnikih ne spreminja socialnega položaja ali žalostnih usod malih koroških kmečkih ljudi, je pa v veliki meri odločilen za narodnostno usodo koroških ljudi in krajev ob koroškem plebiscitu, ki ga, ne le literarno, temveč tudi zgodovinsko in družbeno kritično, obravnava roman Požganica. Posebej poudarjena v diplomskem delu je aktualna plat Prežihove literarne zapuščine, ki je ni mogoče omejevati zgolj na ozko regionalno raven. Še posebej danes, ko Slovenija znova, ne glede na evropske integracijske procese, utrjuje svoje nacionalne meje, svoj nacionalni ponos in ko se človek v kapitalističnem kolesju ponovno sprašuje o socialnih razlikah, izkoriščanju delavcev, njegovem položaju, pravicah in odnosu delodajalcev in oblasti.
Ključne besede: Prežihov Voranc, Samorastniki, Požganica, socialni realizem, mali človek, upor, vdaja, plebiscit, Koroška.
Objavljeno: 29.08.2009; Ogledov: 3862; Prenosov: 416
.pdf Celotno besedilo (527,03 KB)

3.
4.
PRIMERJAVA KNJIGE IN FILMA: THE PRIVATE HISTORY OF A CAMPAIGN THAT FAILED
Polonca Kolbl, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK KOLBL, P.: Primerjava knjige in filma: The Private History of a Campaign that Failed. Diplomsko delo, Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Oddelek za anglistiko in amerikanistiko, 2009. V diplomski nalogi z naslovom Primerjava knjige in filma: The Private History of a Campaign that Failed, je govora o realizmu, ameriškem realizmu, vsebini in karakterjih v ameriškem realizmu in o avtorjih, ki so bili aktivni v tem obdobju. Obravnavan je tudi stil pisanja, ki ga v delu uporablja Mark Twain in kako je le ta integriran v zgodbo. Beseda teče tudi o suženjstvu, ki je eden izmed glavnih vzrokov ameriške državljanske vojne. Osrednja tema diplomskega dela je primerjava knjige in filma z že omenjenim naslovom. Predstavljene so vse podobnosti in razlike obeh del.
Ključne besede: Ključne besede: realizem, ameriški realizem, Twainov stil pisanja, državljanska vojna, suženjstvo.
Objavljeno: 24.02.2010; Ogledov: 4507; Prenosov: 218
.pdf Celotno besedilo (275,10 KB)

5.
SLOVENSKA LITERARNA ZGODOVINA O SLOVENSKEM ROMANU PO LETU 1950
Špela Stele, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Slovenska literarna zgodovina o slovenskem romanu po letu 1950 sem ugotavljala, katerim literarnim tokovom in smerem so bili predani sodobni slovenski romanopisci, kakšne so bile njihove teme in motivi, kakšno vlogo imata v romanih jezik in slog, vlogo pripovedovalca ter dogajalnega časa in prostora. Analiza zajema naslednje avtorje in romane: Ciril Kosmač: Pomladni dan (1953), Dominik Smole: Črni dnevi in beli dan (1958), Boris Pahor: Nekropola (1967), Peter Božič: Na robu zemlje (1968), Lojze Kovačič: Deček in smrt (1968), Vitomil Zupan: Potovanje na konec pomladi (1972), Marko Švabič: Sonce sonce sonce (1972), Miško Kranjec: Strici so mi povedali (1974), Andrej Hieng: Čarodej (1976), Marjan Rožanc: Ljubezen (1979), Drago Jančar: Severni sij (1984), Andrej Blatnik: Plamenice in solze (1987), Igor Bratož: Pozlata pozabe (1988), , Lojze Kovačič: Kristalni čas (1990), Feri Lainšček: Namesto koga roža cveti (1991), Andrej Hieng: Čudežni Feliks (1993), Berta Bojetu: Ptičja hiša (1995), Vlado Žabot: Volčje noči (1996), Zoran Hočevar: Šolen z Brega (1997), Feri Lainšček: Petelinji zajtrk (1999), Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit (2000), Rudi Šeligo: Izgubljeni sveženj (2002), Lojze Kovačič: Otroške stvari (2003). Ugotovila sem, da vsak roman zase zastopa vsaj eno od sodobnih literarnih smeri in tokov. V nekaterih romanih se pojavljajo še tradicionalni motivi, a v večini romanov gre za prenovljene, modernistične in postmodernistične motive. Tema, ki je v vseh romanih enaka, je eksistencialna. Edina skupna lastnost vseh preučevanih romanov je namreč človekovo hrepenenje po boljšem življenju. Jezik in slog pisanja sta v večini romanov sodobna in modernistična.
Ključne besede: sodobni slovenski roman, postmodernizem, modernizem, eksistencialna tema, realizem, intimizem.
Objavljeno: 19.07.2011; Ogledov: 4340; Prenosov: 891
.pdf Celotno besedilo (693,11 KB)

6.
Prvine realizma v delih Charlesa Dickensa
Maja Dimec, 2011, diplomsko delo

Opis: Charles Dickens je romanopisec 19. stoletja, ki je v svojih romanih prikazoval predvsem življenje malega človeka v času viktorijanske Anglije. V izbranih romanih Oliver Twist, Nicholas Nickleby, Mala Dorritova, David Copperfield in Veliko pričakovanje sem iskala značilnosti viktorijanske Anglije ter skušala ugotoviti, na kakšen način jih je avtor prikazal in kako verodostojno ter v skladu z zgodovinskimi dejstvi ter zakonitostmi realističnega pisanja je to storil. V vsakem izmed romanov sem analizirala fabulo, like, pripovedovalca, teme in motive. Ugotovila sem, da se v romanih prepletajo različne teme, ki prikazujejo življenje v viktorijanski Angliji z različnih zornih kotov. O kaznjencih in razmerah v jetnišnicah največ izvemo v romanih Oliver Twist in Mala Dorritova, s težavami kaznjencev pa se srečamo tudi v romanu Veliko pričakovanje, v Nicholasu Nicklebyju pa je v ospredju predvsem kritika šolstva. V vseh analiziranih romanih je, v večji ali manjši meri, predstavljeno življenje, ki so ga živele sirote, in težave, s katerimi so se spopadale. Poleg omenjenega v romanih pridobimo obširno predstavo o življenju žensk, otroškem delu, Londonu in posledicah, ki jih je nanj imela industrijska revolucija. Charles Dickens je osnovo za veliko likov našel v dejansko živečih ljudeh, ogromno gradiva pa je avtobiografskega, izpostavljen je predvsem David Copperfield. Večina romanov se dogaja v Londonu, na krajih, ki so tudi v resnici obstajali.
Ključne besede: Charles Dickens, realizem, viktorijanska Anglija, Oliver Twist, Nicholas Nickleby, Mala Dorritova, David Copperfield, Veliko pričakovanje.
Objavljeno: 05.01.2012; Ogledov: 1765; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (769,74 KB)

7.
ZLOČINI MOŠKIH LIKOV V IZBRANIH DELIH DOSTOJEVSKEGA
Bojana Pauman, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Diplomsko delo zajema analizo izbranih moških likov in njihovih zločinov v romanih Zločin in kazen ter Bratje Karamazovi, ruskega avtorja Fjodora Mihajloviča Dostojevskega. Oba romana povezujejo temeljna bivanjska vprašanja o dobrem in zlem, življenjskih vrednotah, življenjskem smislu. V ospredje je postavljeno svetovnonazorsko vprašanje, ki je mučilo tudi samega Dostojevskega ali je Bog ali ne. Podlaga romana Zločin in kazen je odtujenost od družbe in družine glavnega junaka Rodiona Romanoviča Raskolnikova, nihilizem in ideja o nadčloveku. V romanu Bratje Karamazovi, ki velja za najboljše delo Dostojevskega, se prepletajo občutki socialne neenakosti in upora, družbene kritike, trpljenje, očetomor, ruska ideja, dejavna ljubezen ter razmišljanja o Bogu. Stična točka obeh romanov je umor. Oba romana imata tudi drobce avtobiografskosti. Ta je vidna v obsodbi na prisilno delo v Sibiriji, ki ga je doživel Dostojevski sam, v karakterizaciji likov, ki so podobni samemu Dostojevskemu in v sovraštvu do očeta, ki ima korenine v Dostojevskemu. Ker je Dostojevski vidni predstavnik psihološkega realizma, so temu tudi primerno oblikovani liki. Poudarjena je subjektivnost človekove osebnosti. Predstavljene so globoke plasti človekove duševnosti, ki se odražajo v govorjenju, razmišljanju, videzu likov.
Ključne besede: Ključne besede Fjodor Mihajlovič Dostojevski, Zločin in kazen, Bratje Karamazovi, realizem, nihilizem, psihoanaliza, umor.
Objavljeno: 12.06.2012; Ogledov: 2087; Prenosov: 663
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

8.
MOTIVNOTEMATSKA ANALIZA IZBRANIH DEL HARUKIJA MURAKAMIJA
Melita Račev, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo Motivnotematska analiza izbranih del Harukija Murakamija temelji na analizi najpogostejših tem in motivov v proznem delu avtorja. Uvodni del diplomske naloge obsega avtorjevo življenje in delo, opis fabul obravnavanih romanov: Divja jaga za ovco, Južno od meje, zahodno od sonca, Norveški gozd, Ljubi moj sputnik, Kafka na obali ter predstavitev zbirke kratkih zgodb Slon izginja. V jedrnem delu je zajeta podrobna analiza temeljnih tem (tematika odnosov, tema prehoda, tema religije, tema spolnosti) in motivov (motiv smrti, motiv osamljenosti, izgubljenosti, odtujenosti, motiv tujih kultur, motiv sodobne japonske družbe). Predstavljeno je, kako se tematika in motivika odražata v delih ter kako se povezujeta z japonsko kulturo. Med kritiki je mogoče zaslediti, da avtorjev slog pisanja večkrat povezujejo z magičnim realizmom in postmodernizmom, zato sledi teoretičen oris obeh smeri ter na podlagi njunih značilnosti iskanje prvin v romanih ter v zbirki kratkih zgodb, ki je pri magičnem realizmu osredotočeno na kriterije A. B. Chanady, ki slednjega raziskuje v odnosu do fantastike, pri postmodernizmu pa na pojavnost ontološke dominante. Zadnje poglavje zajema literarne oznake, ki se odražajo v Murakamijev slogu in potrjujejo pojavnost magičnega realizma, postmodernizma oziroma prisotnost drugih smeri. V sklepnem delu so povzete glavne ugotovitve in opažanja celotnega diplomskega dela.
Ključne besede: Haruki Murakami, tematika, motivika, japonska kultura, magični realizem, postmodernizem.
Objavljeno: 25.07.2012; Ogledov: 1656; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (445,51 KB)

9.
MAGIČNI REALIZEM IN PROBLEM ŽENSKE EMANCIPACIJE V ROMANIH ISABEL ALLENDE IN LAURE ESQUIVEL
Barbara Grgin, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem se ukvarjala z analizo prvin magičnega realizma v delih Isabel Allende in Laure Esquvel, ki prihajata iz Latinske Amerike. Obe pisateljici sta predstavnici magičnega realizma, s katerim bralci najpogosteje povezujejo Gabriela Gárcio Márqueza, starosto latinskoameriška literarnega opusa. Pisateljici v romanih obravnavata različne tematike, od revolucije do travestije. Pri tem lahko zasledimo elemente ženske emancipacije, saj se ženski liki v romanih Hiša duhov, Eva Luna, Afrodita: zgodbe, recepti in drugi afrodiziaki ter Kot voda za čokolado, obnašajo precej nekonvencionalno, velikokrat v nasprotju s pričakovanji patriarhalno usmerjene družbe. Ženske se skozi pripoved udejstvujejo na različne načine; lahko so aktivne, neaktivne ali pa se od dogajanja distancirajo. Moški liki pa so lahko v odnosu do žensk, družbe in dogajanja nasploh, pasivni, aktivni ali neaktivni. Avtorici v svojih romanih izpostavita motive kulinarike, erotike, materinstva in pisateljevanja, skozi katere spoznavamo ženske like in njihovo aktivnost nasploh. Žensko udejstvovanje v družbi je v romanih velikokrat pospremljeno s sredstvi magičnega realizma, kot so: ciklični čas, navezovanje na predkolumbovske kulture, nadnaravni pojavi, avtorski molk in pojav metafikcije. Ker obe pisateljici prihajata iz dežel, kjer so revolucije zaznamovale tok zgodovine, je dogajalni čas v večini romanov postavljen v obdobje revolucionarnih premikov, v fabulah pa se zraven patriarhata pojavi še matriarhat. Veliko ženskih likov se trudi upreti tradicionalnim družbenim vzorcem, pri čemer v večini primerov ne naletijo na odobravanje moških, pa najsi gre za očete, brate ali partnerje. Zanimivo je, da se v poskusih odmikov od tradicije velikokrat pojavijo sredstva magičnega realizma, ki ženske emancipacijske težnje le še poudarijo.
Ključne besede: Isabel Allende, Laura Esquvel, Hiša duhov; Eva Luna; Afrodita: zgodbe, recepti in drugi afrodiziaki; Kot voda za čokolado; magični realizem; ženska emancipacija
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 1973; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (699,59 KB)

10.
LITERARNO-PROGRAMSKI ZNAČAJ SLOVENSKEGA REVIJALNEGA TISKA MED LETOMA 1950 IN 2000
Tadeja Urbanič, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Literarno-programski značaj slovenskega revijalnega tiska med letoma 1950 in 2000 zajema širok spekter avtorjev ter njihovih člankov in literarnih del. Poudariti je treba, da je to obdobje v slovensko književnost prineslo mnogo smeri in nemalo tokov. V diplomskem delu si bomo podrobneje ogledali socialni realizem ob člankih O socialističnem realizmu Aleksandra Fadjejeva, Za socialistično idejnost naše kulture Miška Kranjca ter Socialistični realizem Maksima Gorkega Josipa Vidmarja; nato bomo skušali najti korelacije med omenjenimi članki, objavljenimi v slovenskem revijalnem tisku, ter romanom Pisarna iz trilogije Miška Kranjca in pesniško zbirko V vzponu mladosti Lojzeta Krakarja. Socialnemu realizmu bo sledil čas eksistencializma in strukturalizma, ki je vnesel veliko novosti. Ogledali si bomo članka Umetnost kot struktura ter Avantgarda in Slovenci avtorja Janka Kosa in zatem članka O marksizmu in eksistencializmu Jeana P. Sartra ter O Izvoru umetniškega dela Martina Heideggerja; spet bomo poskusili najti korelacije med njimi in literarnimi deli, to sta drami Antigona Dominika Smoleta in Človek v šipi Petra Božiča ter pesniški zbirki Požgana trava Daneta Zajca in Mozaiki Gregorja Strniše. Leta modernizma in ultramodernizma bomo predstavili ob člankih Novi roman in resničnost Alaina Robbe-Grilleta ter Antiroman Jeana Bloch-Michaela. Odseve bomo iskali v romanu Triptih Agate Schwarzkobler Rudija Šeliga, v pesniških zbirkah Poker Tomaža Šalamuna in Agamemnon Francija Zagoričnika ter v drami Znamke, nakar še Emilija Dušana Jovanovića. V zadnjem obdobju, ki je predmet diplomskega dela, pa še »živimo«: to je čas postmodernizma. Videli ga bomo v članku Literatura izpolnjenosti (s podnaslovom Postmoderna literatura) Johna Bartha in v zbirki esejev Prevzetnost in pristranost Matevža Kosa; predstavitev se bo dotaknila nekaterih postmodernističnih del, in sicer zbirke kratkih zgodb Šopki za Adama venijo Andreja Blatnika, romana Pozlata pozabe Igorja Bratoža in pesniške zbirke Soneti Milana Jesiha.
Ključne besede: literarne revije, socialistični realizem, eksistencializem in strukturalizem, modernizem in ultramodernizem, postmodernizem.
Objavljeno: 29.01.2013; Ogledov: 2225; Prenosov: 350
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici