Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Učbenik obravnava vse faze v izdelavi regulacijskih sitemov. Najprej temeljito predstavi metode določitve matematičnih modelov. Pokazane so metode za analizo izpeljanih matematičnih modelov. Na osnovi pridobljenih znanj je narejena sinteza regulacijskih sistemov. Pokazana je realizacija diskretnih regulacijskih sistemov.
Ključne besede: regulacijski sistemi, matematično modeliranje dinamičnih sistemov, analiza dinamičnih sistemov, načrtovanje regulacijskih sistemov, sinteza regulacijskih sistemov, realizacija regulacijskih sistemov, učbeniki
Objavljeno v DKUM: 03.09.2020; Ogledov: 1277; Prenosov: 525
Celotno besedilo (3,03 MB)

Opis: Naloga se ukvarja s problemom večvrstne realizacije v filozofiji duha in telesa. V prvem delu naloge je predstavljen sam problem duha in telesa, kot ga poznamo v filozofiji, preko katerega je nato definirana in kontekstualizirana teza večvrstne realizacije – teza, ki zavrača psihofizični redukcionizem. V drugem delu naloge so predstavljeni možni ugovori večvrstni realizaciji, razdeljeni v tri skupine: ugovori zanikanja različnosti fizičnih stanj organizmov, ugovori zanikanja istosti mentalnih stanj organizmov ter kombiniran ugovor finega in grobega sita. Izpostavljene so dobre in slabe strani vseh ugovorov, prav tako je za vsak ugovor ponujena možna obramba večvrstne realizacije. V zadnjem delu naloge sta predstavljena dva potencialna empirična dokaza za večvrstno realizacijo, za katera se izkaže, da nista pristna primera večvrstne realizacije. To vodi v sklep, da večvrstna realizacija do sedaj še ni bila dokazana in kaže na to, da bo v luči ugovora finega in grobega sita zelo težko najti pristen primer večvrstne realizacije. Sledi alternativa za nasprotnike psihofizičnega redukcionizma v obliki principa ponovne uporabe nevronskih mrež, ki implicira možnost obstoja tako imenovane obrnjene večvrstne realizacije, ki, če je resnična, prav tako zavrača psihofizični redukcionizem. Naloga zaključi, da princip ponovne uporabe nevronskih mrež sicer ni a priori argument za obstoj obrnjene večvrstne realizacije, ampak sugerira, da je iskanje obstoja obrnjene večvrstne realizacije, v nasprotju z večvrstno realizacijo, morda boljša pot v iskanju dokaza proti psihofizičnemu redukcionizmu.
Ključne besede: problem duha in telesa, večvrstna realizacija, redukcionizem, funkcionalizem, nevroznanost
Objavljeno v DKUM: 06.10.2017; Ogledov: 1485; Prenosov: 220
Celotno besedilo (1,14 MB)

Opis: Hipoteka kot oblika zastavne pravice na nepremičninah je ena izmed pomembnejših oblik zastavnih pravic, ki jih ureja Stvarnopravni zakonik, ki je stopil v veljavo 1. januarja 2003. Stvarnopravni zakonik ureja predvsem materialnopravno ureditev hipoteke, postopkovna pravila pri realizaciji hipotekarnega zavarovanja pa so urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju, kjer je z avgustom letos pričela veljati novela K (Uradni list RS, št. 54/2015 ), ki ponovno prinaša nekaj sprememb na področju izvršbe. V postopku stečaja pa so za hipotekarnega upnika upoštevne določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je zadnjo (šesto) spremembo doživel leta 2013 z novelo F (Uradni list RS, št. 100/13). Ker je hipoteka tipična knjižna pravica, katere vpis je v večini primerov konstitutivne narave, je najbolj pomemben zakon na tem področju Zakon o zemljiški knjigi, ki ureja temelje vknjižbe hipotekarnega zavarovanja v zemljiško knjigo. Namen mojega diplomskega dela je predstaviti hipotekarno zavarovanje v čim bolj strnjeni obliki, saj je tematika zelo široka. Poskušala sem izpostaviti najbolj pomembne vidike in lastnosti hipotekarnega zavarovanja kot sredstva za varstvo upnika v pravnem prometu. Diplomsko delo je razdeljeno na devet okvirnih poglavij. V začetnih poglavjih sem poskušala na kratko predstaviti funkcijo hipoteke in temeljna načela hipotekarnega prava, ki so, kot lahko vidimo, izjemno pomembna tudi pri odločanju v sporih na tem (hipotekarnem) področju. V nadaljevanju nekaj besed namenjam samemu nastanku hipoteke, torej kaj hipoteka kot oblika zavarovanja obsega, prav tako pa sem na kratko predstavila še posebne oblike hipoteke. Največ pozornosti sem posvetila realizaciji hipoteke in kako mora hipotekarni upnik postopati, če želi dobiti poplačilo svoje zapadle terjatve, in kako poteka sama prodaja zastavljene nepremičnine. Nekaj besed sem namenila tudi zunajsodni prodaji nepremičnine preko notarja, katere izvajanje pa je pri nas do nadaljnjega (žal) še zadržano. V zadnjem delu diplomskega dela sem predstavila še načine prenosa hipoteke ter na samem koncu še prenehanje hipoteke zaradi različnih razlogov. V celotnem diplomskem delu so v primerjavo podani relevantni primeri tako iz starejše kot tudi aktualne sodne prakse. V sklepu na kratko povzemam svoje mnenje glede opisane tematike in izpostavljam nekaj problemov, ki so se mi izpostavili ob preučevanju sodne prakse.
Ključne besede: hipotekarno zavarovanje, temeljna načela, vknjižba pravice, maksimalna hipoteka, notarski zapis, terjatev, realizacija hipoteke, izvršilni postopek, poplačilo upnika, sodna praksa
Objavljeno v DKUM: 09.12.2015; Ogledov: 1798; Prenosov: 234
Celotno besedilo (982,28 KB)

Opis: Naš pravni red v Stvarnopravnem zakoniku ureja tako fiduciarni prenos lastninske pravice v zavarovanje kot neposestno zastavno pravico na premičninah. Zaradi slednjega je v našem pravu fiduciarni prenos le alternativa neposestni zastavi premičnin. Bistvena razlika med njima je, da gre pri fiduciarni lastnini za polno lastninsko pravico, pri neposestni zastavi pa za omejeno stvarno pravico. Prav iz te pravne narave institutov izvira najpomembnejša razlika med omenjenima institutoma, in sicer glede akcesornosti. Fiduciarna lastnina je načeloma neakcesorna, pri neposestni zastavi pa gre za akcesorno obliko zavarovanja. Za popolno neakcesornost fiduciarne lastnine se zahteva izrecen dogovor strank, da se fiduciarni posel opravlja nepogojno. Pri tej primerjavi obeh oblik zavarovanja izhajamo iz predpostavke, da sta stranki izrecno dogovorili nepogojen fiduciarni prenos. Praktičen pomen neakcesorne narave fiduciarne lastnine se pokaže predvsem, kadar stranki ustanovita zavarovanje v sklopu dalj časa trajajočega upniško-dolžniškega razmerja, saj v takem primeru zavarovanje z večkratno ustanovitvijo neposestne zastavne pravice prinaša neprimerno višje stroške zavarovanja. Fiduciarni prenos je za razliko od neposestne zastave mogoč tudi kadar terjatev, ki se zavaruje sploh še ni nastala in se tako fiduciarno jamstvo ustanovi »za rezervo«. Drugače je pri neposestni zastavi, kjer morata stranki v sporazum o ustanovitvi zastavne pravice vnesti podatke o višini in zapadlosti terjatve. Posledica neakcesornosti fiduciarne lastnine je tudi to, da kadar upnik odstopa zavarovano terjatev tretji osebi, v primeru fiduciarne lastnine le ta ne preide samodejno na cesionarja. Fiduciarni upnik lahko tako premičnino preneseno v fiduciarno lastnino obdrži in jo kot jamstvo uporabi ob nastanku nove terjatve, ki jo bo odobril fiduciantu. V primeru zastavne pravice pa s cesijo zavarovane terjatve na novega upnika avtomatično preide tudi zastavna pravica, razen če se cedent in cesionar dogovorita, da se cedira le zavarovana terjatev. V slednjem primeru pa zastavna pravica, ki je akcesorna zavarovani terjatvi, prav zaradi tega preneha. Pri neakcesornem fiduciarnem prenosu se drugače kot pri zastavni pravici ne zahteva, da sta fiduciar in upnik zavarovane terjatve ista oseba. Druga pomembna razlika se pokaže, če zavarovana terjatev ob zapadlosti ni plačana. Tako fiduciar kot neposestni zastavni upnik v tem primeru od fiducianta oziroma zastavitelja zahteva izročitev predmeta, danega v zavarovanje, v neposredno posest. Pri neposestni zastavi veljajo glede realizacije kogentna določila o realizaciji zastavne pravice na premičninah. Za uresničitev fiduciarne lastnine pa se uporabijo pravila o uresničitvi zastavne pravice le kadar ni posebnega dogovora strank, sicer pa se opravi v skladu z izrecnim dogovorom strank. To pa, v primerjavi z neposestno zastavo, predstavlja možnost enostavnejše in učinkovitejše realizacije fiduciarnega zavarovanja. V kvaliteti omenjenih institutov zavarovanja praktično ni razlik. V obeh primerih se namreč zahteva notarski zapis, ki onemogoča antidatiranje in zagotavlja gotov datum. Ob primerjavi fiduciarne lastnine z registrsko neposestno zastavno pravico pa bi lahko ugotovili, da je registrska neposestna zastavna pravica vsaj za odtenek kvalitetnejša od fiduciarne lastnine. Z vpisom v register namreč registrska neposestna zastava pridobi publiciteto, ki je fiduciarna lastnina nima. S tem se prepreči oškodovanje zastavnega upnika s strani zastavitelja, saj tretji, ki mu je stvar naknadno ročno zastavljena ali mu je naknadno prenesena lastninska pravica na zastavljeni stvari, ne more biti v dobri veri, ravno iz razloga publicitete, ki jo zagotavlja register.
Ključne besede: fiduciarni prenos lastninske pravice, neposestna zastavna pravica, premičnina, neposestno zavarovanje, primerjava, akcesornost, realizacija, kvaliteta zavarovanja
Objavljeno v DKUM: 22.12.2014; Ogledov: 3678; Prenosov: 471
Celotno besedilo (319,28 KB)

Opis: Namen diplomske naloge je raziskati slogovne prvine romana The Road (Cesta) ameriškega pisatelja Cormaca McCarthyja in preučiti njihovo realizacijo v slovenskem prevodu prevajalke Lili Potpara in v ameriški filmski adaptaciji režiserja Johna Hillcoata. Glavni cilj je bil ugotoviti, na kakšen način je ohranjen slog v slovenskem prevodu in kateri elementi so v filmu bolj poudarjeni ter kateri so se nekoliko izgubili. S pomočjo natančne slogovne analize smo ugotovili, da je razpoloženje slovenskega prevoda kljub nekaterim prevodnim odmikom skladno z atmosfero, ki prevladuje v izvirniku. Pri filmski adaptaciji je več poudarka na dinamiki in akciji. Učinkovito so predstavljeni motivi postapokaliptičnega sveta, smrti, upanja in kontrasta med sedanjostjo in preteklostjo, motiv filozofskega razmišljanja o življenju, smrti in bogu pa je zaradi narave samega medija izražen nekoliko bolj površinsko.
Ključne besede: Cesta, roman, prevod, slog, atmosfera, filmska realizacija
Objavljeno v DKUM: 18.12.2012; Ogledov: 1425; Prenosov: 132
Celotno besedilo (922,19 KB)