1. Slovenska mladinska realistična kratka pripovedna proza po letu 1950Dragica Haramija, 2006, samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji Opis: Slovenska mladinska realistična kratka proza, kamor uvrščamo črtice in kratke zgodbe, se po letu 1950 kaže v treh izrazitih žanrih: spominska proza, doživljajska proza in detektivska proza. Vsem tovrstnim delom so skupne formalne značilnosti (npr. dolžina, fragmentarnost, precej natančna karakterizacija glavnega literarnega lika), razlikujejo pa se predvsem po upovedanih temah in motivih. Pomemben razlikovalni element je tudi pripovedovalčeva drža, le-ta je posebej opazna pri opisovanju književnega prostora in časa v posameznih zgodbah. Realistična (resničnostna) zgodba ima verjetnostno motivacijo, zato je v izbranih besedilih poudarjena možnost resničnega doživljaja. Ključne besede: slovenska književnost, mladinska književnost, kratka proza, realistična pripoved, žanri, spominska kratka proza, doživljajska kratka proza, detektivska kratka proza Objavljeno v DKUM: 10.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 2 Povezava na celotno besedilo |
2. Obravnava rasizma v mladinski književnosti : magistrsko deloNuša Hertiš, 2023, magistrsko delo Opis: V pričujočem magistrskem delu smo analizirali mladinska književna dela, ki obravnavajo temo rasizem: na kakšen način je rasizem predstavljen, kakšen odnos do rasizma imajo književni liki in kakšne vrednote književna dela zagovarjajo. V teoretičnem izhodišču je predstavljeno, kaj je rasizem, in pojmi, ki so z rasizmom povezani. Ti pojmi so: stereotipi, predsodki, diskriminacija in toleranca oziroma strpnost. Opisali smo diskriminirane manjšine, pri teh je bil poudarek na Romih, migrantih in temnopoltih osebah. Sledila je predstavitev pojma tabu in kako so tabu teme obravnavane v mladinski književnosti. Pozornost smo usmerili na tabu temo različnost. Različnost na podlagi videza, veroizpovedi, kraja rojstva in etnične pripadnosti. Predstavili smo razliko med večkulturnostjo in medkulturnostjo ter kako se ti obravnavata v mladinski književnosti. V nadaljevanju smo analizirali realistična mladinska prozna besedila, ki so primerna za otroke na razredni stopnji poučevanja. Osrednja tema vseh književnih del je rasizem. Ugotovitve magistrskega dela so, da večina obravnavanih literarnih del spodbuja strpnost, razumevanje in sprejemanje različnosti ter spodbuja medkulturni dialog. Ključne besede: mladinska književnost, realistična proza, rasizem, medkulturnost, strpnost Objavljeno v DKUM: 07.04.2023; Ogledov: 550; Prenosov: 110 Celotno besedilo (2,21 MB) |
3. Motiv družine v izbrani sodobni slovenski realistični prozi za bralce na razredni stopnjiGlorija Gačnik, 2020, magistrsko delo Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge je definiran pojem družine ter razloženi tipi družin v Sloveniji. Tipi družin so opisani in razčlenjeni na dvostarševsko, enoroditeljsko ter enostarševsko, razširjeno, adoptivno, reorganizirano, reformirano, skrbniško in istospolno družino. Že od rojstva je otroku najbližja družina, med odraščanjem pa družinski člani pomembno vplivajo na otrokovo vzgojo, razvoj in osebnost. Znotraj vsake družine so tudi pestri medsebojni odnosi, prav zato je v književnih delih za bralce na razredni stopnji motiv družine tako pogosto zastopan.
Glavni del magistrske naloge tvori literarna analiza izbranih sodobnih slovenskih proznih besedil, ki so primerna za bralce na razredni stopnji. K vsakemu tipu družine je uvrščeno vsaj eno literarno delo, znotraj katerega je podrobneje analiziran tip družine ter odnosi znotraj nje. Izbrana so dela naslednjih sodobnih slovenskih avtorjev: Dese Muck, Cvetke Sokolov, Miha Mazzinija, Majde Koren, Nataše Konc Lorenzutti, Janje Vidmar, Vinka Möderndorferja, Ane Kalin, Dima Zupana, Neli Kodrič Filipič, Franja Frančiča, Matjaža Pikala, Barbare Habič in Toneta Partljiča. Ključne besede: Družina, družinski odnosi, tipi družin, realistična proza, mladinska književnost. Objavljeno v DKUM: 28.10.2020; Ogledov: 954; Prenosov: 118 Celotno besedilo (831,99 KB) |
4. Otroška proza Andreja Rozmana RozeKlavdija Vogrin, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so analizirana otroška prozna dela sodobnega ustvarjalca Andreja Rozmana Roze. Andrej Rozman Roza je pisatelj, pesnik, dramatik in igralec. Je vsestranski sodobni ustvarjalec, ki s svojim humorjem in stilom pisanja navdušuje otroke, mladino in odrasle. Njegova dela so kakovostna in izvirna, zato je dobitnik mnogih nagrad.
V začetnem delu magistrskega dela je predstavljen Andrej Rozman Roza in njegova biografija.
V jedrnem delu magistrskega dela so analizirana vsa prozna dela Andreja Rozmana Roze po metodi analiziranja iz dela Poetika slikanice (2013) Dragice Haramije in Janje Batič. Razdeljena so v dve skupini glede na oblikovne značilnosti: slikanice: Krava, ki jo je pasel Mihec (1999), Balon velikan (2001), Najbolj dolgočasna knjiga na svetu (2001) in O začaranem žabcu (2019), in ilustrirane knjige: Skrivnost špurkov (1997), Kako je Oskar postal detektiv (2007), Gospod Filodendron (2011), Gospod Filodendron in Marsovci (2011), Gospod Filodendron in nogomet (2012), Čofli (2012) in Predpravljice in popovedke (2015). Dela so razdeljena še na podskupine glede na književno vrsto.
Analizirano je vsako delo posebej, v zaključku so skupne točke in ugotovitve povezane v smiseln zaključek. Ključne besede: Andrej Rozman Roza, otroška proza, slikanica, ilustrirana knjiga, pravljica, kratka fantastična zgodba, fantastična pripoved, realistična kratka zgodba, humor, strip. Objavljeno v DKUM: 30.07.2020; Ogledov: 2293; Prenosov: 277 Celotno besedilo (744,98 KB) |
5. Mladinska dela Guusa KuijeraInes Ošlaj, 2015, diplomsko delo Opis: Tema diplomskega dela so knjige, ki so nastale izpod peresa večkrat nagrajenega nizozemskega pisatelja Guusa Kuijera. Zbirko njegovih nagrad krasi tudi najprestižnejša nagrada za otroško in mladinsko literaturo na svetu Astrid Lindgren Memorial Award. V svojih knjigah na zanimiv in razumljiv način ruši tabuje in nas uči, da ljubezen vedno pomaga.
Diplomsko delo je teoretično, sestavljeno iz dveh delov.
V prvem delu diplomskega dela je na kratko predstavljena teorija realistične mladinske proze. Teme, ki jih pisatelj opisuje v svojih delih, uvrščamo v tabu teme, zato se v diplomskem delu na kratko posvetim tudi temu. Predstavljen je življenjepis in bibliografija Guusa Kuijera. Nekaj besed pa je namenjenih tudi nagradam.
V drugem, pomembnejšem delu diplomskega dela, je analiziranih šest mladinskih pripovedi Guusa Kuijera, ki so prevedena v slovenski jezik, in sicer Knjiga vseh stvari (2008) in pet knjig o enajstletni deklici Polleke, Naj ljubezen gori kot plamen, amen (2006), Raj je tukaj in zdaj (2009), Ko sreča trešči kot strela (2010), Čez obzorje z vetrom na morje (2011) in Ej, moje ime je Polleke! (2012). Predstavila in analizirala sem morfološke značilnosti omenjenih literarnih besedil (književni prostor, književni čas, pripovedovalec, snov, tema, motiv, zgradbo zgodbe, opis literarnih likov).
V zaključku diplomskega dela sem potrdila oziroma ovrgla hipoteze, ki sem si jih zastavila v uvodnem delu diplomskega dela. Ključne besede: Realistična mladinska proza, realistična pripoved, tabu teme, Guus Kuijer. Objavljeno v DKUM: 05.11.2015; Ogledov: 1995; Prenosov: 243 Celotno besedilo (929,07 KB) |
6. PROBLEMATIKA DROG V SLOVENSKEM MLADINSKEM ROMANOPISJUAleksandra Štrbac, 2015, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Problematika drog v slovenskem mladinskem romanopisju je nastalo na osnovi natančnih analiz trinajstih izbranih slovenskih mladinskih realističnih romanov, ki v središčih zgodb obravnavajo problematiko drog (Metka Cotič: Kriva, Marinka Fritz - Kunc: Kam grejo ptice umret, Matjaž Fritz: Do golega, Matjaž Fritz: Do golega in čisto do konca: (v vrtincu narko-scene), Grega Hribar: Hotel sem samo ..., Asja Hrvatin: Od RTM do WTF, Aco Jerant: Razmišljanje za rešetkami, Marko Ješe in Branko Gradišnik: Kodrlajsasti piton, Rudi Mlinar: Gugalnica za dva, Slavko Pregl: Car brez zaklada, Ivan Sivec: Finta v levo: izpoved mladega zapornika, Ivan Sivec: Faktor X: izpoved naivne manekenke, Marija Vogrič: Za šus prodam mater). Namen diplomskega dela je bil na osnovi preučevanja virov in literature predstaviti in analizirati korpus izbranih slovenskih mladinskih romanov, ki kot glavno temo obravnavajo temo nelegalnih drog. Pri tem sem izbrana dela uvrstila v ustrezno književno vrsto in žanr. Prikazala sem še pozitivno vlogo takih romanov, tako za mlade kot tudi za odrasle. Ključne besede: slovenska mladinska realistična proza, mladinski roman, socialno-psihološki mladinski roman, droge, zasvojenost Objavljeno v DKUM: 07.10.2015; Ogledov: 2117; Prenosov: 294 Celotno besedilo (861,32 KB) |
7. IZBRANA MLADINSKA PROZA DANILE ŽORŽZoran Dugar, 2014, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo z naslovom Izbrana mladinska proza Danile Žorž je zasnovano na podlagi del slovenske pisateljice Danile Žorž. Namen dela je z literarno-teoretskega vidika predstaviti njena fantastična in realistična mladinska dela, kakor tudi teorijo fantastične proze/pripovedi, znanstvenofantastični in fantazijski roman na eni strani in teorijo mladinske realistične avanturistične proze z otroško detektivko na drugi strani. V diplomskem delu bom med drugim vsebinsko ovrednotil izbrana dela ter primerjal teme in motive z žanrskimi smernicami. Teorijo sem črpal predvsem od priznanih slovenskih teoretikov na področju mladinske književnosti.
V uvodu diplomskega dela se bom posvetil teoretičnim izhodiščem posameznih žanrov, opisal snovne, tematske in motivne značilnosti, prav tako bom predstavil zgodovino posameznega žanra.
Analizirana so bila štiri mladinska dela. Dve izmed njih, Poskus in Izkop, spadata v fantastično prozo, drugi dve, Primer letečega kovčka in Primer neznanega letečega predmeta, pa med otroške detektivke, vendar vsebuje druga knjiga tudi nekaj fantastičnih elementov. Ključne besede: Mladinska proza, Danila Žorž, fantastična proza, fantastična pripoved, znanstvenofantastični roman, fantazijski roman, realistična avanturistična proza, otroška detektivka. Objavljeno v DKUM: 28.01.2015; Ogledov: 2184; Prenosov: 189 Celotno besedilo (765,05 KB) |
8. PODOBA ZLIKOVCA V ZVESTIH PRIJATELJIH BOGDANA NOVAKADenis Černko, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Podoba zlikovca v Zvestih prijateljih Bogdana Novaka je obravnavana podoba zlikovca v vseh desetih knjigah zbirke. Zbirko umeščamo v slovensko realistično avanturistično mladinsko prozo, znotraj te pa v taborniško avanturistično prozo in otroško detektivko. Glavne literarne osebe so otroci, ki razkrivajo kraje, skrivnosti, povezane z bogastvom in raznimi nevarnostmi. Pogosto glavne literarne osebe nimajo možnosti izbire, saj so v pustolovščino potisnjene: največkrat so namreč naključne priče nezakonitega dejanja, redkeje pa želijo ohraniti dobro ime nekoga, ki so ga po krivem obdolžili takšnega dejanja. Zgradba otroških detektivk je precej šablonska: na začetku se razkrije težava, nato se glavna literarna oseba vmeša v dogajanje in s pomočjo pomočnikov razkrinka antagonista. Nezakonito dejanje je razkrito, glavni junak pa je nagrajen, saj je s svojo spretnostjo pomagal ujeti zločinca, ki ga policija že dolgo išče. Praviloma so antagonisti odrasli, otroci pa jih s svojo poštenostjo in spretnostjo premagajo. V diplomskem delu sem se osredotočil prav na podobo zlikovca. Najprej sem zapisal natančno obnovo vsebine za vsako knjigo iz zbirke, nato pa v tabeli prikazal funkcije literarnih oseb glede na 17 točk, ki jih je ob analizi knjige Bela past zastavila Dragica Haramija. Glede na prebrane knjige sem zlikovce lahko razdelil v tri skupine: v prvo sem umestil tiste knjige, kjer zlikovec ni fizična oseba, v drugo zlikovce, ki jih zaradi njihovih dejanj čaka zaporna kazen, v tretjo pa osebe, ki svoja škodljiva dejanja obžalujejo in zvestim prijateljem na koncu ponudijo roko sprave. Iz vseh treh skupin lahko sklenem, da zlikovec ali »zle okoliščine« pomembno vplivajo na dogajanje v zgodbi, saj se prav zaradi njihovih negativnih ali celo kaznivih dejanj pustolovščina šele začne. Ključne besede: Bogdan Novak, Zvesti prijatelji, slovenska realistična avanturistična mladinska proza, taborniška avanturistična proza, otroška detektivka, podoba zlikovca. Objavljeno v DKUM: 17.09.2012; Ogledov: 2726; Prenosov: 2054 Celotno besedilo (1,27 MB) |
9. OTROŠKA PROZA PETRA SVETINEMagdalena Golež, 2012, diplomsko delo Opis: Namen diplomskega dela je predstaviti avtorja Petra Svetino in predvsem njegovo prozo za otroke, opisati klasično in sodobno pravljico, kratko prozo (realistično, detektivsko, nonsensno in fantastično) ter predstaviti slikanico.
Pri diplomskem delu sem uporabila pet različnih metod. V teoretičnem delu sem uporabila deskriptivno metodo, s katero sem predstavila različne teorije o sodobni pravljici, kratki prozi in slikanici. Največ pozornosti sem namenila metodi analize, s katero je predstavljena avtorjeva otroška proza, natančneje naslednjih deset knjig: Lila mesto (1999), O mrožku, ki si ni hotel striči nohtov (1999), Skrivnost mlečne čokolade (2002), Mrožek dobi očala (2003), Klobuk gospoda Konstantina (2007), Antonov cirkus (2008), Ringaraja (2009), Kako je Jaromir iskal srečo (2010), Modrost nilskih konjev (2010) in Čudežni prstan (2011). Poleg analize sem pri predstavitvi slikanic uporabila tudi komparativno metodo, s katero sem primerjala njihove skupne značilnosti, in metodo generalizacije. V zaključku je uporabljena metoda sinteze.
Slikanice Petra Svetine nam razgrinjajo pestro paleto književnih likov, predvsem živalskih, ki so jim pripisane človeške lastnosti, z njimi pa se lahko otroci identificirajo. Književni čas v zgodbah je zelo razgiban, raznolik, zajema dogajanje v vseh letnih časih, v vseh delih dneva; tudi književni prostor je bogat, vodi nas od vaškega do mestnega okolja. Avtor skozi različne teme in motive, ki jih v slikanicah naniza, ponudi otroku neko novo izkušnjo, nepoznano situacijo ali nekaj, s čimer se srečuje vsak dan in mu je blizu. Ključne besede: Peter Svetina, klasična pravljica, sodobna pravljica, kratka proza, realistična kratka proza, detektivska kratka proza, nonsensna kratka proza, fantastična kratka proza, slikanica Objavljeno v DKUM: 13.07.2012; Ogledov: 2810; Prenosov: 491 Celotno besedilo (829,72 KB) |
10. Primerjava slovenskih mladinskih del z njihovimi filmskimi priredbamiNina Železinger, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu z naslovom Primerjava slovenskih mladinskih del z njihovimi filmski priredbami je obravnavana povezava med literaturo in filmom, kot dvema povsem različnima umetniškima zvrstema. Osrednji cilj diplomskega dela je iskanje in analiziranje razlik ter podobnosti med literarno predlogo in filmom. Teoretični del diplomskega dela temelji na razmerju med literaturo in filmom ter načinov prenosa literarnega dela v filmsko obliko. Z zgodovinsko metodo je predstavljen razvoj slovenskega mladinskega celovečernega filma ter njegovega opiranja na literaturo. V empiričnem delu je s komparativno metodo podana analiza primerjave med mladinsko povestjo Teci, teci, kuža moj in mladinskim filmom Sreča na vrvici ter med mladinsko povestjo Ko zorijo jagode in mladinskim filmom Ko zorijo jagode, kjer so predstavljene njune skupne značilnosti, medsebojne razlike in tiste značilnosti, ki so pri eni ali drugi zvrsti dodane ali izvzete. V primerjavi se potrdijo postavljene hipoteze, ki predpostavljajo, da je filmska adaptacija vsebinsko dokaj zvesta literarnemu izvirniku, da se umetniški zvrsti velikokrat ločita zaradi zaporedja dogodkov, da je karakterizacija literarnih in filmskih oseb medsebojno različna, takšna pa sta tudi ožji čas in prostor, ki se glede na poglavje oziroma sekvenco večkrat ločita, glede vsebine pa dopolnjujeta. Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: mladinska književnost, mladinski film, celovečerni film, realistična mladinska proza, filmska adaptacija, literarna predloga, ekranizacija. Objavljeno v DKUM: 06.02.2012; Ogledov: 3449; Prenosov: 611 Celotno besedilo (1,29 MB) |