| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
FIZIKALNO MODELIRANJE WANKLOVEGA MOTORJA
Marta Pliberšek, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: V diplomskem delu je prikazana podrobna preučitev wanklovega motorja, ter možnosti za konstrukcijsko variiranje vplivnih parametrov, s katerimi lahko vplivamo na njegovo delovanje z različnih vidikov, kot so učinkovitost, zanesljivost, vpliv na okolje, ipd. V ta namen je bilo potrebno najprej definirati glavno funkcijo sistema, jo razčleniti v funkcijsko strukturo ter posameznim delnim funkcijam poiskati ustrezne primarne in alternativne fizikalne principe, iz katerih izhajajo vplivni parametri sistema, njihove medsebojne odvisnosti in možnosti za variiranje.
Ključne besede: reakcijski motorji, batni motorji, wanklov motor, plinski zakon, Ottov krožni proces
Objavljeno: 01.10.2010; Ogledov: 2436; Prenosov: 353
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

5.
OPTIMIZACIJA PARAMETROV ZA SINTEZO ZAMREŽENIH ENCIMSKIH SKUPKOV IZ ENCIMA HOLESTEROL OKSIDAZE
Nataša Smrečnjak, 2011, diplomsko delo

Opis: Delo opisuje optimizacijo ključnih parametrov za sintezo katalitično aktivnih zamreženih encimskih skupkov (CLEAs) iz holesterol oksidaze (ChOx, EC 1.1.3.6). Optimizacija reakcijskih parametrov za sintezo CLEAs je obsegala iskanje optimalnega obarjalnega reagenta, optimalne koncentracije mrežnega povezovalca, optimalne koncentracije biokatalizatorja ChOx ter optimalnega koncentracijskega razmerja med holesterol oksidazo in inertnim proteinom albuminom iz kokošjih jajc (Egg albumin, EA). Sinteza zamreženih encimskih skupkov je bila razdeljena na dva ključna dela; na obarjanje topnega oziroma nativnega biokatalizatorja z ustreznim organskim topilom in na zamreženje tako izoborjenega biokatalizatorja s pomočjo mrežnega povezovalca. V našem primeru smo uspešno sintetizirali zamrežene encimske skupke iz holesterol oksidaze. Aktivnost zamreženih encimskih skupkov smo določili z reakcijo oksidacije holesterola. Optimalni reakcijski pogoji sinteze zamreženih encimskih skupkov so bili doseženi pri koncentraciji encima ChOx 2 mg/mL in koncentraciji ogrodnega proteina albumina 2 mg/mL. Ugotovili smo, da je bila aktivnost zamreženih encimskih skupkov iz biokatalizatorja holesterol oksidaze najvišja pri koncentraciji glutaraldehida 1,8 % (v/v) in acetonu kot obarjalnemu reagentu. Končna aktivnost CLEAs iz holesterol oksidaze pri optimalnih reakcijskih pogojih je bila 94 %.
Ključne besede: zamreženi encimski skupki, imobilizacija, holesterol oksidaza, optimizacija, reakcijski parametri
Objavljeno: 19.01.2011; Ogledov: 1961; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

6.
Sistem aktiviranja ekip nujne medicinske pomoči
Darko Pušenjak, 2011, diplomsko delo

Opis: V reševalni dejavnosti je za krajši čas aktivacije ekip nujne medicinske pomoči in posledično krajši dostopni čas intervencijskih ekip eden od bistvenih dejavnikov organiziranost pristojnih sluţb. Z analizo 8740 nujnih klicev stopnje nujnosti 80 in 90 na Reševalno postajo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana ter 3653 nujnih klicev omenjenih prioritet prevezanih do zdravnika Oddelka za splošno nujno medicinsko pomoč, ki deluje v okviru Zdravstvenega doma Ljubljana, v obdobju od 01. 08. 2009 do 31. 08. 2010 smo ob primerjavi z dostopnimi podatki iz tujine izpostavili pomanjkljivosti obstoječega sistema aktivacije ekip nujne medicinske pomoči. Aktivacijske čase bi skrajšali z razširitvijo rabe Protokola prednostnega dispečerstva, ki bi dal ustrezno strokovno izobraţenemu zdravstvenemu dispečerju večjo avtonomnost pri odločanju o izvozu reševalnega vozila. Z uvedbo samostojnih dispečerskih centrov bi poenotili sistem aktivacije po celotni drţavi. S ponovno uvedbo direktne telefonske povezave z nujno medicinsko pomočjo (samostojna trimestna številka) bi vrnili reševalni postaji primarno mesto klica in v verigi aktivacije izpustili časovno obremenjujoč posrednik klica, kot je regijski center za obveščanje. Problem predstavlja tudi premajhno število razpoloţljivih ekip za morebitno aktivacijo.
Ključne besede: Ključne besede: nujna medicinska pomoč, prednostno dispečerstvo, sistem aktiviranja, odzivni čas, čas sprejema klica, reakcijski čas.
Objavljeno: 31.05.2011; Ogledov: 1795; Prenosov: 389
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

7.
8.
KOVINSKO-KERAMIČNI MATERIAL Z INFILTRIRANO MAGNEZIJEVO ZLITINO
Matej Steinacher, 2013, doktorska disertacija

Opis: V tem delu je obravnavan kovinsko-keramični material z infiltrirano magnezijevo zlitino (kompozit IPC; ang. interpenetrating phase composite). Preiskovani kompozit IPC je bil izdelan s postopkom gravitacijskega kokilnega litja, karakteriziran s svetlobno mikroskopijo, vrstično in presevno elektronsko mikroskopijo, energijsko disperzijsko spektroskopijo in rentgensko difrakcijo ter bil mehansko preiskan. Osnova kompozita, magnezijeva zlitina AE44, ki je vsebovala 4,94 mas. % Al in 4,42 mas. % kovin redkih zemelj (RE), je bila sestavljena iz primarnih kristalov večkomponentne trdne raztopine α-Mg in intermetalnih faz Al11RE3, Al2RE in Al10RE2Mn7. Utrjevalna sestavina kompozita, keramična pena, je bila sestavljena iz α-Al2O3, α-SiC, β-SiC in SiO2. Keramična pena je imela odprto primarno in večinoma zaprto sekundarno poroznost. Pri litju je talina infiltrirala v primarne pore, v sekundarne pore pa se je delno infiltrirala, delno pa penetrirala skozi mostičke keramične pene. V mejnih območjih med zlitino AE44 in keramično peno se je pojavila močna reakcija, ki je vplivala na mikrostrukturo nastalega kompozita IPC, zato je bilo največ dela usmerjenega v natančno opredelitev mehanizmov in kinetike kemijskih reakcij v mejnih območjih. V ta namen so bili izvedeni poskusi litja z različnimi parametri, modelni preskusi interakcij tudi s kompaktno keramiko ter teoretični študij termodinamskih reakcij. Glavni reakcijski produkti v mejnih območjih AE44 - keramična pena in v penetriranih mostičkih keramične pene so bili MgO, AlSiRE in AlMgSiRE. Kot prvi je nastal MgO z redukcijo SiO2 in Al2O3 z magnezijem. Nato je na MgO nastala faza AlSiRE, na kateri je kasneje epitaksialno kristalizirala faza AlMgSiRE, katere delež se je z daljšim reakcijskim časom povečeval. Z mikrokemijsko analizo je bila opredeljena njuna kemijska sestava, dognano pa je bilo tudi, da imata fazi tetragonalno kristalno strukturo s povsem jasno medsebojno kristalografsko orientacijo. Ugotovljeno je bilo, da fazi AlSiRE in AlMgSiRE ne ustrezata nobeni znani fazi. Kompozit IPC je imel v vseh preiskanih stanjih večjo napetost tečenja in modul elastičnosti ter manjšo upogibno in tlačno trdnost kot zlitina AE44. Faza AlMgSiRE je imela manjšo trdoto in manjši modul elastičnosti od faze AlSiRE.
Ključne besede: magnezijeva zlitina, keramična pena, kompozit, mejno območje, reakcijski produkt
Objavljeno: 16.09.2013; Ogledov: 1502; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (8,34 MB)

9.
Disociacijsko-adsorpcijske značilnosti PA 6 vlaken z uporabo titracijskih metod
Lidija Fras Zemljič, Karin Stana-Kleinschek, Simona Strnad, Volker Ribitsch, 2001, izvirni znanstveni članek

Opis: Različni postopki obdelave orientiranih polimerov lahko povzročajo spremembe nadmolekulske strukture in tako spreminjajo njihovo morfologijo. S strukturnimi spremembami vlaken se spreminjajo tudi površinske lastnosti, ki so bistvenega pomena za njihov adsorpcijski značaj. Osredotočili smo se na raziskave disociacijsko-adsorpcijskih značilnosti strukturno modificiranih tekstilnih vlaken, ki smo jih opredelili s titracijskimi metodami. Uporaba različnih titracijskih metod za spremljanje disociacijsko-adsorpcijskih sposobnosti tekstilnih vlaken v polarnem mediju predstavlja novost na področju raziskav vlaken. Namen prispevka je ocenitev količine značilnih disociacijskih skupin na PA 6 vlaknih, strukturno modificiranih z različnimi postopki visokotemperaturne obdelave in z obdelavo v raztopini fenola, v primerjavi z ostalimi fizikalno-kemijskimi lastnostmi vlaken (molekulska masa, pokazatelji nadmolekulske strukture vlaken, jodovo adsorpcijsko število ...). Na podlagi rezultatov smo želeli ugotoviti vpliv strukturnih modifikacij na disociacijsko-adsorpcijske značilnosti vlaken in posledično na njihovo reaktivnost. Spoznanja o številu in dostopnosti reaktivnih skupin vlaken vodijo k razjasnitvi reakcijskega mehanizma v procesih predobdelave, obdelave in ostalih proizvodnih procesih, hkrati pa lahko dajejo pomembne informacije o spremembah, ki se dogajajo pri degradaciji vlaken.
Ključne besede: orientirani polimeri, nadmolekulska struktura, morfologija vlaken, strukturno modificirana tekstilna vlakna, titracijske metode, reaktivne skupine, reakcijski mehanizem
Objavljeno: 31.08.2017; Ogledov: 307; Prenosov: 39
.pdf Celotno besedilo (603,46 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici