| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 374
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Tehnološko modeliranje energetskih procesov : zbirka rešenih vaj
Dalibor Igrec, 2022, delovni zvezek za višje in visoke šole

Opis: Zbirka rešenih vaj predstavlja dodatno učno gradivo z rešenimi nalogami pri predmetu Tehnološko modeliranje energetskih procesov, ki je namenjeno predvsem študentom magistrskega študija na Fakulteti za energetiko Univerze v Mariboru. Gradivo zajema tri ključna poglavja, ki jih je v okviru predmeta potrebno razumeti in znati samostojno rešiti. Prvo poglavje predstavlja poenostavljanje bločnih diagramov, kjer je s pomočjo pravil algebre na primerih prikazan postopek poenostavljanja po posameznih korakih. Drugo poglavje zajema predstavitev bločnega diagrama iz diferencialne enačbe, kjer je iz pripadajoče diferencialne enačbe prikazana pretvorba v bločni diagram. Zadnje poglavje zajema metode za numerično reševanje diferencialnih enačb, kjer je na primeru diferencialne enačbe pri podanem začetnem pogoju s celotnim postopkom prestavljen izračun po analitični in Eulerjevi metodi ter metodi Runge Kutta 2. in 4. reda.
Ključne besede: bločni diagram, diferencialna enačba, numerično reševanje diferencialnih enačb, analitična metoda, Eulerjeva metoda, Runge Kutta 2. in 4. reda
Objavljeno v DKUM: 25.04.2022; Ogledov: 112; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Mediacija kot ena izmed metod za zmanjšanje stresa in doseganje dobrega počutja v organizaciji
Anja Omerzel, 2022, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je rdeča nit doseganje dobrega počutja zaposlenih. Svoj fokus smo usmerili na stres in kakšne posledice slednji povzroča na zaposlene ter na organizacijo, raziskovali smo metode za doseganje dobrega počutja, posebno pozornost pa smo namenili mediaciji v poslovnem okolju ter učinku slednje na zaposlene in podjetja. Tako smo prvi del magistrske naloge posvetili raziskovanju sprožilcev stresa, saj je to prvi korak do razumevanja tega v delovnem okolju organizacije. Posvetili smo se tudi odzivu zaposlenih na stres ter simptomom, ki jih odražajo posamezniki, ki doživljajo stresne dogodke. Največji poudarek tega poglavja pa je bil na posledicah stresa za organizacijo, saj smo želeli ugotoviti, ali in pa kako vpliva na samo poslovanje podjetij. Izpostavili smo tri ključna področja, kjer se posledice odražajo, in sicer na uspešnosti, sodelovanju in seveda na področju stroškov. V okviru tega smo se razpisali tudi o absentizmu in prezentizmu. Dobro počutje zaposlenih v organizaciji je ključno za uspešno in optimalno poslovanje. Preplet zadovoljstva v zasebnem življenju in zadovoljstva na področju kariere se oblikuje pod vplivom vzročnih dejavnikov – delovni pogoji, osebnostne lastnosti posameznika in poklicni stres − ter se kasneje odraža v posledicah, ki so lahko tako na ravni posameznika kot tudi na ravni organizacije. Poleg grafične ponazoritve je v delu še spremno besedilo, ki obširneje objasni preplet počutja posameznikov oziroma zaposlenih. Želja vsake organizacije pa je ne nazadnje uspešno poslovanje, ravno iz tega naslova pa so se začele oblikovati tako imenovane metode, ki skrbijo za dosego dobrega počutja posameznikov v organizacijah. Za celovito razumevanje je treba omeniti tudi organizacijsko klimo, ki je ključna pri doseganju in ohranjanju konkurenčne prednosti organizacij v poslovnem okolju. Omenjeno ustvarjajo zaposleni, dobro organizacijsko klimo pa lahko ustvarijo le, če so njihove potrebe zadovoljene in so srečni, zato se v nalogi posvetimo tudi potrebam zaposlenih, katerih hierarhijo s pomočjo Maslowa tudi grafično ponazorimo. Za dosego dobrega počutja je potrebna zadovoljitev več aspektov – fizičnega in finančnega aspekta, zadovoljitev na mentalni ravni ter socialna zadovoljitev potreb posameznika. Kot omenjeno, je zaradi želje po izboljšanju počutja zaposlenih nastalo veliko različnih metod, v tem magistrskem delu pa podrobneje obravnavamo mediacijo v organizaciji. Predvsem nas zanima doprinos, ki ga ustvari tako za zaposlene kot tudi za samo organizacijo. Poleg primarnega namena – reševanja konfliktov ima mediacija tudi sekundarne namene – izboljšanje odnosov med udeleženci, vse skupaj pa blagodejno vpliva na delovanje organizacije in posledično na njeno poslovanje. Odkrivamo tudi različna področja, kje v organizacijah lahko uporabimo mediacijo in kdo so ključni akterji. Kot dokaz, da gre za učinkovito metodo, smo izpostavili primere dobre prakse. V zadnjem delu pa smo uporabili pridobljeno znanje in oblikovali enostaven model implementacije mediacije v organizacijo, ki pa bi se z dodatnimi dodelavami lahko oblikoval v uporaben model, ki bi bil v pomoč vsem organizacijam, ki bi se odločile, da želijo v svoje organizacije vključiti ta uporabni in učinkoviti model za doseganje dobrega počutja njihovih zaposlenih.
Ključne besede: Mediacija, stres, reševanje sporov, poslovno okolje, dobro počutje.
Objavljeno v DKUM: 07.04.2022; Ogledov: 136; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

3.
Vloga vodje pri reševanju konfliktov : študija primera varnostnega tima
Anita Lushtaku, 2022, diplomsko delo

Opis: Delo v varnostnih organizacijah je zaradi kompleksne in zahtevne narave pogosto zasnovano v obliki timske zasnove. Ker pa se varnostni timi pogosto soočajo s stresnimi in nepredvidljivimi situacijami, to zagotovo vpliva na medosebne odnose in pojav konfliktov. Pri reševanju konfliktov in upravljanju timske dinamike ključno vlogo odigrajo vodje, ki morajo pri tem uporabljati primerne pristope. Na temo timskega dela obstaja širok nabor literature, kljub temu pa so študije, ki bi proučevale dinamiko medosebnih odnosov, naravo konfliktov in vlogo vodij v timih, ki se ukvarjajo z varnostno dejavnostjo, precej redke. Cilj diplomskega dela je bil skozi pregled literature predstaviti naravo timskega dela in konfliktov v timih, pristope k reševanju konfliktov in vlogo vodij pri njihovem upravljanju, ter kako se ta spoznanja odražajo v praksi. V ta namen smo izvedli študijo na primeru varnostnega tima, in sicer dvostopenjsko raziskavo, ki je vključevala anketo med člani tima v zasebnovarnostni organizaciji in intervju z vodjem istega tima. Z anketo smo analizirali pričakovane lastnosti vodje, vzroke za nastanek konfliktov, odnos tima do konfliktov in naravo medosebnih odnosov. Z intervjujem pa smo proučili stališča vodje tima glede vodenja tima in konfliktov ter preverili rezultate ankete. Rezultati kažejo, da člani tima pripisujejo visoko pomembnost strateškim, organizacijskim in operativnim sposobnostim vodje. Nejasna navodila, ki jih poda vodja, ter slaba in prikrita komunikacija so po mnenju članov tima najpogostejši razlogi za nastanek konfliktov, medtem ko vodja navaja, da so konflikti predvsem posledica preobremenjenosti članov ter neurejenosti medsebojnih odnosov. Glede na ugotovljene odnose in pristope k reševanju konfliktov lahko sklenemo, da tim, ki smo ga obravnavali v raziskavi, dobro deluje, čeprav se kažejo nekatera nesoglasja in želje po boljšem sodelovanju ter zaupanju. Diplomsko delo je uporabno predvsem za vodje timov, ki lahko iz ugotovitev razberejo, katere vodstvene sposobnosti so pomembne za uspešno delovanje timov, kakšni so vzroki za pojav konfliktov in priporočeni pristopi k njihovemu upravljanju.
Ključne besede: varnost, varnostna dejavnost, varnostne organizacije, varnostni timi, vodje, konflikti, reševanje konfliktov, zaključna dela
Objavljeno v DKUM: 07.03.2022; Ogledov: 190; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (893,89 KB)

4.
Uporaba supervizije pri reševanju konfliktov v zdravstveni negi
Ana Robič, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Namen magistrskega dela je ugotoviti, v kolikšni meri zaposleni v zdravstvenih organizacijah uporabljajo supervizijo pri reševanju konfliktov. Supervizija je metoda učenja in je namenjena vsem, ki delajo z ljudmi. S supervizijo strokovnega delavca podpremo, odkrijemo pa tudi vzroke konfliktov v delovnem timu in jih uspešno odpravimo. Metode: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Podatke za kvantitativni del raziskave smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga natisnjenega osebno vročili vodjam negovalnega tima v izbranih ustanovah. Pridobljene podatke smo statistično analizirali in uredili s pomočjo Microsoft Word 2010, Microsoft Excel 2010, IBM SPSS Statistic 25.0. Za statistično analizo smo uporabili T-test in Hi-kvadrat test ter korelacijske metode. Rezultati: Zaposleni v zdravstveni negi večinoma poznajo supervizijo kot način reševanja konfliktov. V timih občasno prihaja do konfliktov, ki pa na zaposlene delujejo večinoma zelo obremenjujoče. Zaposleni so pozitivno naravnani k vključevanju supervizije pri reševanju konfliktov in so mnenja, da je uporaba supervizije v zdravstveni negi zelo nujna. Skoraj polovica anketiranih meni, da lahko supervizija poveča pretok informacij in izboljša komunikacijo. Razprava in sklep: Konflikte moramo pravočasno prepoznati in sproti reševati, pri tem nam je supervizija lahko kot metoda učenja v veliko pomoč. Menimo, da bi se morala supervizija v zdravstveni negi pogosteje uporabljati in ne le kot metoda reševanja konfliktov, ampak tudi kot metoda razvijanja dobrih medsebojnih odnosov in s tem preprečevanje možnih konfliktov.
Ključne besede: konflikti, supervizija, zdravstvena nega, reševanje konfliktov
Objavljeno v DKUM: 06.12.2021; Ogledov: 231; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (1,38 MB)

5.
Reševanje medosebnih konfliktov v podjetju x
Tadeja Babič, 2021, diplomsko delo

Opis: Konflikti so sestavni del življenja vsake organizacije. So neizogibni in koristni v učinkovitih organizacijah, če so seveda pod nadzorom. Interesi potrebe ljudi se v zasebnem življenju pogosto zelo razlikujejo in enako velja tudi za poslovno življenje. V podjetju so konflikti med različnimi interesi neizogibni, zato sta število in intenzivnost konfliktov včasih precej velika. Uspešno reševanje medosebnih konfliktov je pravzaprav veščina, brez katere bo vodja težko uspel pri delu. Diplomska naloga je sestavljena iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega ter empiričnega dela. V prvem delu so predstavljeni teoretične osnove in pogledi različnih avtorjev, kako pomembna je komunikacija za reševanje konfliktov, na kratko je opredeljen pojem medosebnega konflikta. V empiričnem delu pa smo z anketnim vprašalnikom preverjali, kako pogosto se pojavljajo konflikti v podjetju, na kakšen način se jih rešuje, kdo je za to odgovoren, ali medosebni in medgeneracijski vplivi vplivajo na delovni proces zaposlenih, kako pomembno je sodelovanje med zaposlenimi ter pri iskanju različnih vzrokov in zakaj pride do konfliktov, da bi na ta način podjetju X pomagali pri razumevanju konfliktov in pomena njihovega ustreznega reševanja. V nadaljevanju smo na kratko predstavili podjetje X ter s pomočjo ankete odgovorili na raziskovalna vprašanja. Z analizo anketnega vprašalnika smo ugotovili, da so vzroki za nastajanje konfliktov v podjetju nezadostno komuniciranje, pomanjkanje informacij ter preobremenjenost z delom. Podjetje pa konflikte rešuje s kompromisi in z dogovarjanjem. Pomembna je komunikacija, ki prispeva k razumevanju delovnih procesov in pripomore k reševanju konfliktnih situacij, ki so v vsakem podjetju nujni del sobivanja. Na osnovi odgovorov smo nato podali možne rešitve, za katere menimo, da bi vsaj delno pripomogle k rešitvi.
Ključne besede: Medosebni odnosi, reševanje medosebnih konfliktov, konflikti, komunikacija.
Objavljeno v DKUM: 17.11.2021; Ogledov: 178; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

6.
Problematika patoloških arbitražnih klavzul : magistrsko delo
Žan Lipnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo ''Problematika patoloških arbitražnih klavzul'' temelji na arbitražnem sporazumu – arbitražni klavzuli kot temelju za predložitev spora v reševanje arbitraži namesto državnemu sodišču. Kadar pa gre za določene pomanjkljivosti, dvoumnosti ali odsotnosti ključnih elementov pri sklepanju takšne arbitražne klavzule govorimo o patološki arbitražni klavzuli. Takšna klavzula oteži ali onemogoči sam arbitražni postopek, kar je v nasprotju s samim namenom arbitražnega reševanja sporov. Do takšnih klavzul pride bodisi zaradi nedoslednosti pri sklepanju ali pa enostavno zaradi nezadostnega poznavanja arbitražnega prava. S to tematiko pa se ne ukvarja samo slovenska praksa ampak gre za problem mednarodnih razsežnosti. V tem delu je ta tematika opredeljena podrobneje in lahko služi kot vodilo pri sklepanju arbitražnih klavzul z namenom izogiba patoloških arbitražnih klavzul. Podrobnejša opredelitev se nanaša na sam arbitražni sporazum, kjer je poudarjeno preučevanje tega sporazuma v obliki arbitražne klavzule. Predstavljeni so primeri dobro sklenjenih klavzul, tipični primeri patoloških klavzul, vodila in elementi, ki so nujno potrebni pri sklepanju teh, v izogib nastanku patoloških arbitražnih klavzul. V tem sklopu so tudi prikazani primeri vzorčnih arbitražnih klavzul, ki naj prav tako služijo kot vodilo, kaj morajo stranke upoštevati, ko sklepajo arbitražno klavzulo. Ta vodila in elementi so precej univerzalni, medtem ko univerzalne klavzule za vsak primer ni. Ne glede na to, da univerzalna klavzula ne obstaja, je vendarle mogoče skleniti popolno, perfektno – idealno klavzulo, v kolikor se upošteva narava arbitraže, vodila pri sklepanju arbitražne klavzule in pa narava same glavne pogodbe, v zvezi s katero stranki želita pooblastiti arbitražo za odločanju v sporu iz tega razmerja. Poenostavljeno rečeno mora arbitražna klavzula vsebovati jasno izraženo voljo za arbitražno reševanje spora, opredeliti mora na katero razmerje se nanaša in pa da odločba arbitraže velja za dokončno in je s tem izenačena s sodno. Nadalje so predstavljene vrste teh patoloških klavzul, ki se delijo na ozdravljive in težko ozdravljive patološke arbitražne klavzule in pa možne posledice, ki izvirajo iz njih. Ozdravljive klavzule kot že izhaja iz imena je mogoče pozdraviti oziroma z interpretacijo ozdraviti določen defekt, zaradi česar bo prišlo do uporabe takšne klavzule. Težko ozdravljive klavzule pa vsebujejo tako močen defekt, da bo postopek zelo otežen, končna posledica pa je lahko tudi, da bo morebiti prišlo celo do neuporabe arbitražne klavzule in bo za odločanje v sporu pristojno državno sodišče, kateremu sta se stranki z arbitražnim sporazumom ravno želeli izogniti. Iz tega izhaja, da patološke arbitražne klavzule niso neveljavne same po sebi, ampak je potrebna presoja v vsakem primeru posebej. Predstavljena je tudi analiza posameznih tipičnih primerov teh klavzul in vzroki zakaj prihaja do slednjih. Vse skupaj pa je opredeljeno še z vidika slovenske in mednarodne prakse, pri postopanju kadar naletijo na takšne klavzule.
Ključne besede: alternativno reševanje sporov, arbitraža, arbitražni sporazum, arbitražna klavzula, arbitražni postopek, stalna (institucionalna) arbitraža, priložnostna (ad hoc) arbitraža, patološka klavzula, vzorčna klavzula, defektne arbitražne klavzule
Objavljeno v DKUM: 24.09.2021; Ogledov: 446; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (1,56 MB)

7.
Reševanje in preiskovanje pomorskih nesreč tovornih ladij : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Darko Tunanović, 2021, diplomsko delo

Opis: Naravne in druge nesreče nenehno ogrožajo človeštvo, zaradi napredka družbe pa nesreče povzročajo čedalje večjo škodo. Ena izmed oblik, v katerih praviloma prihaja do večjih posledic, so tudi pomorske nesreče z udeležbo tovornih ladij. Čeprav je slovenska obala s 46,6 kilometra med krajšimi v Evropi, je število ladij, ki plujejo po slovenskem morju, visoko, predvsem zaradi dobro razvitega tovornega pristanišča v Kopru in dejstva, da po slovenskem morju poteka tudi plovna pot za bližnja italijanska pristanišča v Monfalconeju in Trstu. Poleg tega se število tovornih ladij, ki plujejo po slovenskem morju, vsakoletno povečuje, kar povečuje tudi možnosti za nastanek pomorskih nesreč z udeležbo tovornih ladij. Majhnost slovenskega morja in majhno število pomorskih nesreč imata lahko tudi negativne posledice, saj se zaradi majhnega števila nesreč področje zanemari, zaradi pomanjkanja izkušenj in prakse na področju reševanja nesreč pa lahko pride do neustreznega odziva na nesrečo, kar po nepotrebnem povzroči hujše posledice ob morebitni nesreči. Hujše in nepotrebne posledice lahko preprečijo ustreznost sistema za zaščito, reševanje in pomoč ter ustrezna opremljenost, usposobljenost in medsebojno sodelovanje organov zaščite, reševanja in pomoči, zadolženih za interveniranje ob hujših nesrečah tovornih ladij. Preverili smo opremljenost, usposobljenost in medsebojno sodelovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki so predvideni za reševanje pomorskih nesreč z udeležbo tovornih ladij, ter možnosti mednarodnega sodelovanja. Opravili smo tudi analizo pomorske nesreče iz leta 2017, ko je v slovenskem morju pri Debelem rtiču nasedel tanker Capodistria, ki je iz Trsta v Koper prevažal dizelsko gorivo. Ugotovili smo, da so sile za zaščito, reševanje in pomoč, zadolžene za interveniranje ob pomorskih nesrečah tovornih ladij, dobro opremljene, vendar slabo usposobljene. Medsebojno sodelovanje je dobro, vendar so še možnosti napredka, na področju mednarodnega sodelovanja pa smo ugotovili, da je področje teoretično dobro urejeno, praktične izvedbe pa zaradi pomanjkanja prakse ni bilo možno preveriti. Pri analizi pomorske nesreče z udeležbo tankerja Capodistria smo ugotovili neustrezen prvi odziv na nesrečo, v kasnejši fazi pa dobro sodelovanje sil za zaščito, reševanje in pomoč.
Ključne besede: diplomske naloge, pomorska nesreča, tovorna ladja, reševanje, morje
Objavljeno v DKUM: 12.04.2021; Ogledov: 273; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,22 MB)

8.
Geografska informacijska podpora v Gasilski brigadi Ljubljana
Jernej Pance, 2020, diplomsko delo/naloga

Opis: Pomen in poslanstvo gasilcev je reševanje življenj, premoženja in živali ob naravnih in drugih nesrečah. Za učinkovito in uspešno opravljanje tega dela je potrebna velika mera znanja in ustrezne tehnike. Tako je Milan Vrhovec (poveljnik Gasilske brigade Ljubljana v obdobju 1959-1966) zapisal: “Taktika brez tehnike je brez moči, tehnika brez taktike je brez smisla”. Ob vsakem alarmu v gasilski enoti je želja vseh gasilcev, da čim hitreje in čim bolj varno prispejo na mesto nesreče in pomagajo pomoči potrebnim, z vsem svojim znanjem in tehniko, ki jo imajo na razpolago. To je tudi del, o katerem bom pisal v nadaljevanju in poskušal prispevati k našemu poslanstvu. Na intervencijsko pot vpliva ogromno dejavnikov, ki lahko zelo podaljša dostopni čas intervencijskih vozil do mesta nesreče. Gasilci potrebujejo veliko informacij za uspešno posredovanje, zaradi vedno bolj zahtevne infrastrukture v mestih. Med pisanjem diplomske naloge sem želel ugotoviti predvsem pomanjkljivosti na področju geografskih informacijskih sistemov v Gasilski brigadi Ljubljana in dejavnike, ki ovirajo pot do uspeha. Le ugotovitve pa vsekakor ne bi bile dovolj. S poglobitvijo v geografski informacijski sistem, ki nekako prevladuje v svetu, sem želel poiskati predloge, ki bi lahko teoretično odpravile pomanjkljivosti v gasilski enoti. Kot glavno metodo sem uporabil opisno metodo, s katero sem natančno opisal geografski informacijski sistem v Gasilski brigadi Ljubljana in Regijskem centru za obveščanje Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Glavna ugotovitev diplomske naloge je, da je geografski informacijski sistem zelo pomembno orodje v gasilstvu za uspešno načrtovanje in posredovanje.
Ključne besede: Gasilska brigada Ljubljana, zaščita in reševanje, geografski informacijski sistemi, Regijski center za obveščanje, podatkovni sloji
Objavljeno v DKUM: 04.12.2020; Ogledov: 488; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (4,26 MB)

9.
Ustvarjalno reševanje problema zaposlitvenih možnosti mladih v času korona krize
Viktorija Špes, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen dela diplomskega projekta je ustvarjalno reševanje problema zaposlitvenih možnosti mladih v času korona krize z uporabo izbranih metod. V prvem delu diplomskega projekta smo spoznali zastavljen problem brezposelnosti mladih in vzroke zanj ter možne oblike zaposlitve. V drugem delu smo teoretično spoznali tehnike, s katerimi obravnavamo zastavljen problem, in jih praktično uporabili na našem primeru. Obravnavali smo tri metode za definiranje problemov in priložnosti, in sicer tehniko W za definiranje problema, tehniko petih zakajev za spoznavanje bistva problema, ter tehniko ribja kost za ugotavljanje vzrokov problema. Nadalje smo uporabili program Web-HIPRE za podporo večkriterijskemu odločanju, s pomočjo katerega smo na podlagi alternativ, kriterijev in podkriterijev pridobili končne rezultate najprimernejše možnosti zaposlitve mladih v času korona krize. Ugotovili smo, da je ribja kost najprimernejša tehnika za definiranje obravnavanega problema, saj nam hitro pokaže težave in vzroke, ki se pojavijo pri iskanju zaposlitve mladih. S programom Web-HIPRE smo ugotovili, da se je za najprimernejšo rešitev izkazala zaposlitev v tujini, saj ima najvišjo agregirano vrednost, vendar nam je gradientna analiza občutljivosti pokazala, da gre za občutljivo rešitev glede na spremembo uteži kriterijev na prvi ravni.
Ključne besede: zaposlitev mladih, korona kriza, ustvarjalno reševanje problemov, računalniški program Web-HIPRE, večkriterijsko odločanje
Objavljeno v DKUM: 23.10.2020; Ogledov: 471; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

10.
Procesi profesionalizacije na področju zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji
Marjan Malešič, Julij Jeraj, 2018, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen članka je predstaviti dejavnike, ki vplivajo na stopnjo profesionalnosti področja zaščite, reševanja in pomoči v Sloveniji. Proces profesionalizacije razumemo v strukturnem in funkcionalnem smislu. Metode: Pri proučevanju smo uporabili metodo analize vsebine normativnih dokumentov, programov izobraževanja in usposabljanja ter publikacij, ki jih izdajajo ustanove sistema ter raziskovalni inštituti. Analizirali smo podatke Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) o strukturi zaposlenih na obravnavanem področju ter njihovem izobraževanju in usposabljanju. Nestrukturiran intervju smo izvedli s tremi predstavniki URSZR in dvema predstavnikoma gasilske organizacije. S sekundarno analizo javnomnenjskih podatkov in njihovo interpretacijo smo predstavili odnos javnosti do sistema varstva pred nesrečami in njegovih posameznih akterjev. Ugotovitve: Z raziskavo smo ugotovili, da področje zaščite, reševanja in pomoči ni v celoti profesionalizirano niti v strukturnem niti v funkcionalnem pogledu. Popolna strukturna profesionalnost ni smotrn cilj, saj sistem v veliki meri temelji na visoko razvitem prostovoljstvu, ki je potrebno za spoprijemanje sistema z nesrečami. Temu navkljub bi bilo treba poklicne strukture okrepiti, vsaj primerljivo z ravnjo izpred dveh desetletij in več oziroma glede na njihove obstoječe sistemizacije delovnih mest. K povečanju stopnje funkcionalne profesionalnosti bi prispevala uporaba vseh obstoječih možnosti izobraževanja in usposabljanja ter oblikovanje specialističnih programov na področju zaščite, reševanja in pomoči. Oblikovanje enotnega profesionalnega združenja bi prispevalo k poenotenju standardov na področju izobraževanja in usposabljanja ter k oblikovanju skupnega etičnega kodeksa. Omejitve: Avtorja članka v analizo nista mogla vključiti vseh struktur, ki delujejo na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, temveč sta se osredotočila zgolj na ključne akterje s področja zaščite, reševanja in pomoči ob nesreči. Praktična uporabnost: Praktična uporabnost analize je v pričakovanju, da bi uresničenje vseh predlogov, ki izhajajo iz ugotovitev, omogočilo uspešnejše spoprijemanje z izzivi na področju odziva na nesreče in še povečalo ugled sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v javnosti. Izvirnost: Članek je izviren, vendar temelji na citirani literaturi, virih in podatkih.
Ključne besede: profesionalizacija, zaščita, reševanje in pomoč, Civilna zaščita, gasilci, izobraževanje in usposabljanje, etika, javno mnenje, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 16.05.2020; Ogledov: 465; Prenosov: 48
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici