Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Cilj službe nujne medicinske pomoči (NMP) je čim hitrejši odziv na klic v sili in čimprejšnje nudenje NMP. Ekipe morajo biti stalno pripravljene na ukrepanje, saj se klici v sili dogajajo nepredvidljivo in v različnem obsegu. Da bi ekipa lahko v vsakem trenutku kakovostno ukrepala, mora zagotavljati brezhibnost nujnega reševalnega vozila (NRV) in vse opreme, pripomočkov ter sanitetno-potrošnega materiala (SPM). Reševalne postaje to zagotavljajo z dosledno primopredajo NRV med izmenami. Na ta način zaposleni, ki z delom zaključujejo, poročajo zaposlenim, ki bodo v naslednji izmeni začeli. K procesu primopredaje NRV prištevamo tudi primopredajni pregled, s katerim se zaposleni prepričajo, da so NRV, oprema, pripomočki in SPM res v predpisanem stanju. Vendar ker klic v sili lahko nastopi še pred zaključenim primopredajnim pregledom in ker so sodobna NRV opremljena s širokim naborom opreme in pripomočkov, je ključno, da primopredajni pregled NRV strateško zastavimo na način, da bodo ključna oprema in pripomočki pregledani prednostno in bo NRV čim prej pripravljeno na izvajanje nujne intervencije ter bo tako zagotovljena varnost pacientov, pregled preostalih artiklov, ki so del opremljenosti NRV, pa lahko izvedemo tudi kasneje. Kot aktivni udeleženci v delovnem procesu smo skupaj s sodelavci prepoznali priložnost za izboljšavo trenutnega poslovnega procesa, saj v obstoječem stanju primopredajni pregled ni poenoten, ni poudarjen pomen primarnega pregleda ključne opreme potrebne za izvajanje nujne intervencije, pri primopredajnem pregledu se pojavljajo odvečne zamudne ponovitve pregledov artiklov, vse to pa vodi v tveganje za varnost pacientov. Prepoznali smo tudi smiselnost rešitev v drugih panogah in tudi enotah NMP, kjer se uporabljajo varnostne plombe, s katerimi zmanjšamo nepotrebne ponovitve že pregledanih artiklov. V magistrskem delu smo želeli dokazati, da lahko s prenovo poslovnega procesa primopredaje NRV na reševalnih postajah dosežemo večjo učinkovitost delovanja, ki se bo odražala s hitrejšo varno pripravo ekipe na izvajanje nujne intervencije ter hkrati razbremenitev zaposlenih s skrajšanim poslovnim procesom. V ta namen smo oblikovali projekt prenove poslovnega procesa. Na Reševalni postaji Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana smo izvedli raziskavo, v kateri smo merili trajanje pregleda primopredajnega pregleda, morebitno površnost in težave pri 40 zaposlenih. Trajanje primopredajnega pregleda NRV je v povprečju trajalo 29 minut in 59 sekund (29:59), kombinacija najkrajših časov posameznih pregledov artiklov pa je znašala 10:01. Ker je bolj kot celotni pregled NRV pomemben pregled ključnih artiklov za izvajanje nujne intervencije, smo pripravili izbor teh artiklov. Kombinacija povprečnega trajanja pregleda posameznih artiklov, ki so ključni za izvajanje nujne intervencije je znašala 10:45, kombinacija najkrajših časov pa 04:47. Po preoblikovanju poslovnega procesa predpostavljamo, da bi lahko pregled ključnih artiklov za izvajanje nujne intervencije v povprečju trajal 05:57 ali manj, kar je skoraj dvakrat manj od obstoječega stanja, kombinacija najkrajših časov pregleda ključnih artiklov pa bi lahko znašala celo 02:33, kar je z vidika čimprejšnje pripravljenosti na izvajanje nujne intervencije ključnega pomena. Da bi to lahko dosegli, smo predlagali spremembe informacijskega sistema in načina dela vključno s spremenjenim potekom izvedbe poslovnega procesa ter uvedbo varnostnih plomb. Magistrsko delo zajema tako teoretične osnove o sami primopredaji NRV in prenovi poslovnih procesov, kar skupaj z empiričnimi podatki iz delovnega okolja ter njihovo analizo skupaj s predlogi za izboljšanje poslovnega procesa omogoča tudi ostalim reševalnim postajam, da izboljšajo svoj proces primopredaje NRV in s tem povečajo učinkovitost in nivo varnosti pri oskrbi pacientov.
Ključne besede: prenova procesov, reševalna postaja, reševalno vozilo, proces primopredaje.
Objavljeno v DKUM: 31.05.2023; Ogledov: 621; Prenosov: 102
Celotno besedilo (7,08 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Mehanska ventilacija je pomemben proces pri oskrbi kritično bolne ali poškodovane osebe. Bolnik mora biti ves čas mehanske ventilacije opazovan iz strani reševalca, katerega glavna naloga je opazovanje ter preprečevanje zapletov mehanske ventilacije, monitoriranje bolnika ter asistenca zdravniku. Zato je znanje reševalcev izredno pomembno za dobro in kvalitetno oskrbo kritično bolnih oseb. Namen zaključnega dela je predstaviti vlogo, potek dela ter znanje reševalcev pri oskrbi bolnika na mehanskem ventilatorju.Za teoretični del zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela, v empiričnem delu pa je bila uporabljena kvalitativna metodologija, kjer smo izvedli anketiranje med reševalci na eni izmed reševalnih postaj severovzhodne Slovenije.Z raziskavo smo ugotovili, da je znanje reševalcev ustrezno. Predvsem so dobro znanje pokazali pri vprašanjih iz prakse. Težavo smo pa zasledili pri poznavanju zapletov mehanske ventilacije, kjer so anketiranci morali zaplete našteti. Mehanska ventilacija je nepogrešljiva metoda ventiliranja kritično bolnih bolnikov. Od reševalcev se zahteva in pričakuje, da z ventilatorjem znajo ravnati kadar to od njih zahteva stanje bolnika.
Ključne besede: reševalne ekipe, kritično bolni, mehansko predihavanje, reševalno vozilo
Objavljeno v DKUM: 02.02.2021; Ogledov: 1038; Prenosov: 129
Celotno besedilo (479,29 KB)

Opis: Urbano okolje mesta Celje s svojo ureditvijo in lego predstavlja oviro pri vsakodnevnem delu reševalcev, kjer odzivni čas lahko pomeni razliko med življenjem in smrtjo. Čeprav je mreža služb nujne medicinske pomoči zasnovana na način, ki zagotavlja hitro aktivacijo potrebnih reševalnih enot, se še vedno pojavlja vprašanje, ali lahko tovrstne službe dosežejo svoj maksimalni potencial. Največje ovire predstavljajo kritične točke v prometu in infrastrukturi, neprimerno obnašanje soudeležencev v prometu, pomanjkanje alternativnih oblik transporta in pomanjkljiva ureditev informacijske podpore. Predstavili smo več možnih rešitev, kot so na primer uskladitev prometne signalizacije na kritičnih mestih, možnost uporabe do zdaj manj poznane tehnologije GPS za zagotavljanje prednosti reševalnim vozilom, premagovanju časovnih ovir z uporabo defibrilatorjev, ter možnost uporabe drugih transportnih sredstev, kot sta reševalni motor in v tujini že nekaj let uveljavljeno ekipo reševalcev na kolesih. Dotaknili smo se tudi sistema NMP3000, ki bi lahko olajšal delo ekip nujne medicinske pomoči, ter s tem zagotovil hitrejšo odzivnost v primeru nesreč.
Ključne besede: Reševalna postaja Celje, nujna medicinska pomoč, promet, reševalno vozilo, informacijski sistem
Objavljeno v DKUM: 21.01.2015; Ogledov: 1607; Prenosov: 196
Celotno besedilo (2,63 MB)