| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 13
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Prenova dispečerske službe v nujni medicinski pomoči : diplomsko delo
Andreja Kodrič, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Dispečerska služba v nujni medicinski pomoči ima vodilno vlogo pri izvajanju procesa nujne medicinske pomoči. Čeprav je bila definicija o dispečerski službi kot znanstvenem planiranju definirana že zelo zgodaj, se je izvajanje dispečerske službe pričelo leta 1977. Takrat je dr. Jeff Clawson naredil prve protokole za nudenje nujne medicinske pomoči preko telefona in prve protokole za postavljanje dispečerskih prioritet. Iz teh protokolov se je kasneje razvila doktrina delovanja zdravstvenih dispečerjev. Leta 1980 pa se je pričelo izvajanje dispečiranja kot znanosti. Izšel je članek o nadzoru statusa sistema, ki je predvideval organiziranje služb predbolnišnične nujne medicinske pomoči. Med te sodi tudi služba nujne medicinske pomoči. Glavno poslanstvo dispečerske službe v zdravstvu je sprejem nekega obvestila o nenadnem dogodku, ki potrebuje intervencijo zdravstvene službe na terenu, odpošiljanje ustreznih ekip glede na naravo dogodka in lokacijo.
Ključne besede: dispečerstvo, nujna medicinska pomoč, reševalni prevozi, zakonodaja, infrastruktura
Objavljeno: 17.05.2011; Ogledov: 1599; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (2,35 MB)

4.
5.
6.
VLOGA DISPEČERSKE SLUŽBE V NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Nikolaj Pavlič, 2011, diplomsko delo

Opis: Dispečerska služba je v zdravstvu še dokaj mlada veja, vendar prevzema eno od najpomembnejših vlog. Navzven je njena vloga neopazna, v praksi pa pomeni ključni element pri kvalitetnih in uspešnih intervencijah. Dr. Jeff Clawson je prvi, ki se je začel s to problematiko ukvarjati v zdravstvu. Leta 1977 je predstavil prve protokole za nudenje nujne medicinske pomoči po telefonu in postavil smernice za razvoj kvalitetnih in učinkovitih protokolov, ki se uporabljajo za teren. Samo tri leta kasneje so pričeli izhajati strokovni članki na temo dispečerstva in s tem ustvarili pogoje, da se je dispečerstvo začelo uveljavljati kot znanstvena panoga. Dispečerstvo je ena od služb večjega organizacijskega sklopa, ki se imenuje predbolnišnična nujna medicinska pomoč. Ta vključuje sprejem klica, odpošiljanje ustrezne ekipe, intervencijo na terenu, odvoz in predajo pacienta v ustrezno oskrbo na sekundarnem ali po potrebi na tercialnem nivoju. Ves ta postopek pa vodi in koordinira ena oseba, to je človek, ki je ustrezno usposobljen in opravlja delo dispečerja.
Ključne besede: dispečerstvo, nujna medicinska pomoč, protokol, reševalni prevoz
Objavljeno: 06.01.2012; Ogledov: 2256; Prenosov: 354
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

7.
PROGRAMSKI JEZIK GO IN HITROSTNI TEST NA IZBRANIH ALGORITMIH
David Lebar, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo opisuje programski jezik Go, njegove značilnosti, prednosti, slabosti in učinkovitost v praksi. Opisana je tudi kratka zgodovina nastajanja programskega jezika Go in okoljih, kjer ga lahko uporabimo. Več poudarka je na opisu osnovnih gradnikov programskega jezika Go, kot so podatkovni tip, operatorji, izrazi, krmilni ukazi, funkcije, kazalci, reference, paketi, vmesnik in metode. Na kratko je opisana tudi Google rešitev za računalništvo v oblakih in uporaba Go spletnih aplikacij. Pri praktičnem delu sta predstavljena dva primerjalna algoritma v programskem jeziku Go in Java ter meritve in ugotovitve njunih izvajan na lokalnem okolju in v rešitvi za računalništvo v oblakih.
Ključne besede: Programski jezik Go, računalništvo v oblakih, primerjalni testi, sudoku reševalni algoritem, algoritem N-teles
Objavljeno: 19.07.2012; Ogledov: 1434; Prenosov: 110
.pdf Celotno besedilo (2,11 MB)

8.
Ocene in stališča gasilcev Poklicne gasilske enote Krško in Gasilsko-reševalnega centra Novo mesto do dela policistov Policijske uprave Novo mesto : diplomsko delo univerzitetnega študija
Anja Dolenc, 2013, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu smo se najprej osredotoči na policijo. Opisali smo Ministrstvo za notranje zadeve, ki mu kot organ v sestavi pripada policija, temeljne naloge policije in njeno organiziranost. Osredotočili smo se tudi na policijska pooblastila, ki so še kako pomembna pri interventnih dogodkih, kjer policija ne deluje sama, ampak sodeluje tudi z drugimi organi in institucijami. Podrobneje smo opisali pooblastila, ki jih policija lahko uporabi pri interventnih dogodkih in humanitarnih nalogah, pri katerih sodelujejo tudi gasilci. To so pooblastila policije pri požarih in požigih, prometnih nesrečah, naravnih nesrečah in iskalnih akcijah. V tem delu predstavimo tudi poklicne gasilske enote v Republiki Sloveniji. Nadalje sta predstavljeni dve poklicni gasilski brigadi, ki smo ju zajeli v raziskavo. V zadnjem delu teoretičnega dela je predstavljeno sodelovanje med policisti in gasilci pri interventnih dogodkih. V empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili namen in cilje diplomskega dela, opišemo vprašalnik na katerega so odgovarjali anketiranci in potek postopka anketiranja. Pri anketiranju smo se oprli na pošteno izpolnjene vprašalnike 40 poklicnih gasilcev iz poklicnih gasilskih brigad iz Krškega in Novega mesta. Postavili smo si pet hipotez, ki smo jih kasneje, po analizi rezultatov vprašalnikov, potrdili oziroma zavrgli. Ugotovili smo, da so gasilci dokaj zadovoljni z delom policistov, predvsem z medsebojnimi odnosi in uspešnostjo policistov pri preiskovanju in reševanju skupnih interventnih dogodkov. Nezadovoljstvo so izrazili pri sodelovanju s policisti, kjer bo potrebno narediti še veliko, da se bo stanje izboljšalo. Na koncu empiričnega dela smo s pomočjo diskriminantne analize ugotavljali enakosti povprečnih vrednosti in povezanosti združenih spremenljivk s Pearsonovim koeficientom. V zaključne delu najprej povzamemo ključne ugotovitve teoretičnega in empiričnega dela, pri tem pa dodamo pripombe gasilcev, ki so izrazili razočaranje nad policisti predvsem pri obravnavanju prometnih nesreč, kjer ne pomagajo ponesrečencem, ampak najprej pišejo kazni.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, gasilci, gasilske enote, reševalni centri, stališča, ocene, javno mnenje, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno: 11.11.2013; Ogledov: 1079; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (632,22 KB)

9.
Iskalne akcije pod vodstvom policije - uporaba reševalnih psov za iskanje pogrešanih oseb : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko delo
Sebastian Mohorič, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljeni različni profili pogrešanih oseb in njihove specifične značilnosti, ki jih je potrebno upoštevati pri vodenju iskalne akcije. Nadalje smo predstavili Sile za zaščito, reševanje in pomoč pod okriljem Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljevanju: URSZR), sistem organiziranosti, izobraževanj in usposabljanj vodnikov ter reševalnih psov v okviru Enote reševalnih psov Slovenije (v nadaljevanju: EPRS), pogoje za vključitev reševalnih parov v Skupino za iskanje pogrešanih oseb (v nadaljevanju: SIP) pri Kinološki zvezi Slovenije (v nadaljevanju: KZS),ki je ena izmed številnih reševalnih enot Sil za zaščito, reševanje in pomoč pod okriljem URSZR in način aktiviranja Sil za zaščito, reševanje in pomoč. Predstavljena so navodila, načrti oziroma usmeritve za aktiviranje Sil za zaščito, reševanje in pomoč s strani policije, ERPS pri KZS in URSZR. Pri proučevanju dostopne literature smo ugotovili, da je sistem Sil zaščite, reševanja in pomoč urejen profesionalno, čeprav velika večina enot omenjenega sistema dela na prostovoljni bazi. S pomočjo tuje literature smo v diplomskem delu predstavili različne profile pogrešanih oseb in njihove specifične značilnosti, katere bi moral upoštevati vodja iskalne akcije pri načrtovanju in vodenju. Profilov pogrešanih oseb in njihovih značilnosti pri proučevanju dostopne literature tako policije kot URSZR nismo zasledili. Ugotovljeno je bilo, da imajo vse tri organizacije, ki so udeležene v iskalnih akcijah, med seboj usklajene načrte aktiviranja Sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki pa se v praksi najpogosteje ne uporabljajo v predpisanem obsegu. Sistem aktiviranja Sil za zaščito, reševanje in pomoč zelo dobro poteka ob naravnih nesrečah, operativne štabe v teh primerih vodi Civilna zaščita. Samo aktiviranje Sil za zaščito, reševanje in pomoč, s strani policije, ki vodi iskalne akcije pogrešanih oseb, pa je zaradi slabšega poznavanja sistema Sil za zaščito, reševanje in pomoč, predvsem enote vodnikov reševalnih pasov, znotraj same policije slabše. V primerjavi z Avstrijo in Hrvaško je bilo ugotovljeno, da ima le Slovenija za iskanje pogrešanih oseb urejeno enotno za območje celotne države, kar je iz vidika organiziranja iskalnih akcij zelo dobro, saj pri prijavi pogrešanih oseb ni dileme kdo je pristojen za vodenje iskalne akcije in kdo ne. Ugotovljeno je bilo, da Srbija uvaja profesionalne enote vodnikov reševalnih psov. Z uvajanjem sistema profesionalizacije so na začetku, tako se bo šele čez čas pokazalo, ali je omenjeni sistem na pravi poti ali ne. V drugih evropskih državah se profesionalizacija enot reševalnih psov ni uveljavila v obsegu, kot so zagovorniki le te, pričakovali. Na koncu diplomskega dela ugotavljamo, da policija, kljub velikemu številu pogrešanih oseb in s tem povezanih iskalnih akcij, v samem sistemu nima izdelanega načrta – opomnika za vodenja iskalne akcije pogrešane osebe, ki bi bil v pomoč vodjem iskalne akcije. Sedaj je samo vodenje iskalne akcije prepuščeno iznajdljivosti in izkušenosti vodje iskalne akcije. Na koncu diplomskega dela predlagam kako naj bi potekalo vodenje iskalne akcije pogrešane osebe, s čimer bi se skrajšal čas aktiviranja, prav tako bi se izognili določenim logističnim problemom, predvsem pa bi hitreje in učinkoviteje uporabili Sile za zaščito, reševanje in pomoč. Vsi sodelujoči v iskalni akciji stremimo za enim – skupnim ciljem, čim hitreje, najti pogrešano osebo in jo vrniti v njeno domače okolje. Za uspešno izvedeno iskalno akcijo, pa je največkrat odločilen ravno čas.
Ključne besede: pogrešane osebe, iskalne akcije, reševalni psi, vodniki, policija, diplomske naloge
Objavljeno: 29.05.2014; Ogledov: 1342; Prenosov: 238
.pdf Celotno besedilo (693,65 KB)

10.
Preventivni in proaktivni ukrepi za preprečevanje prometnih nesreč na avtocestah
Andrej Tavčar, 2015, magistrsko delo/naloga

Opis: Na slovenskih avtocestah se vsakodnevno dogajajo prometne nesreče, s takšnim ali drugačnim izidom. Vsekakor pa ne glede na težo prometne nesreče trpijo tako neposredni kot posredni udeleženci tega dogodka. Zato smo v tej nalogi predstavili nekatere ukrepe za preprečevanje prometnih nesreč, vsaj tistih z najhujšimi posledicami. S teoretičnega vidika lahko preučimo varnost cestnega prometa, katera naj bi se začela s prometno vzgojo najmlajših ter nadaljevala skozi vso obdobje šolanja. Največjo vlogo pri tovrstni izobrazbi pa naj bi imele prav šole vožnje, katere bi morale še dodatno izpopolniti svoje ponudbe. V primeru, ko pa se prometna nesreča že dogodi, pa pridejo na vrsto intervencijske službe, ki s svojimi posredovanji pomagajo tako pri samih ponesrečencih, odstranjevanju poškodovanih vozil, usmerjanju prometa in podobno. Zato smo opisali tudi dela tovrstnih pristojnih služb, katere posredujejo na samem prizorišču, bistvo naloge pa temelji na predlogih s katerimi bi lahko prometne nesreče preprečili, omogočili hitrejši dostop intervencije do mesta (vzpostavitev reševalnega pasu), oziroma zmanjšali čakalno dobo voznikov, ujetih v koloni, ko nesreča že nastane.
Ključne besede: prometne nesreče, posledice, prometna vzgoja, preprečitev, intervencija, čakalna doba, reševalni pas.
Objavljeno: 25.02.2015; Ogledov: 615; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (3,99 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici