1. Reševalni pas ob zastoju na avtocestah in hitrih cestah : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programaMatic Visočnik, 2022, diplomsko delo Opis: V raziskavi smo proučevali reševalni pas ob zastoju na avtocestah in hitrih cestah. S pomočjo statističnih metod smo ugotavljali, kako prometne nesreče vplivajo na pretočnost prometa na avtocestah in hitrih cestah. Proučili in primerjali smo različne prometne ureditve držav članic Evropske unije ob zastojih na avtocesti ali hitri cesti. Ugotovili smo, da od 27 držav Evropske unije reševalni pas uporablja le 10 držav. Z anketnim vprašalnikom smo preverjali demografske značilnosti in strokovno usposobljenost anketiranih. Anketirani so podali subjektivno mnenje o njihovem ravnanju in ravnanju drugih voznikov v prometu. S pomočjo opisnih statistik smo prišli do spoznanja, da vsi anketirani poznajo pojem reševalni pas, prav tako se 90 % anketiranih v primeru zastoja vedno pravilno razvrsti. Na osnovi zapisanih rezultatov lahko zaključimo, da se stanje na področju poznavanja in upoštevanja pravil reševalnega pasu v Sloveniji izboljšuje. Na podlagi vseh zapisanih ugotovitev bomo tako podali predlog o poenotenju pravil na ravni Evropske unije, celoviti spremembi izobraževanja starejših voznikov in infrastrukturnih spremembah.
Ključne besede: reševalni pas, zastoji, prometne nesreče, prometna varnost, vozniki
Objavljeno v DKUM: 11.01.2023; Ogledov: 633; Prenosov: 129
 Celotno besedilo (2,40 MB) |
2. Poškodbe zdravstvenih delavcev pri opravljanju nenujnih reševalnih prevozovMitja Zebec, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja problematiko poškodb zdravstvenih delavcev pri izvajanju nenujnih reševalnih prevozov in njihovo razširjenost. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Kot merski instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. V vzorec smo vključili 50 zdravstvenih delavcev, ki opravljajo nenujne reševalne prevoze na področju Spodnjega Podravja. Ugotovili smo, da je dobra polovica anketiranih utrpela poškodbo pri delu. Pri slabi polovici so se poškodbe pri delu začele pojavljati v starostni skupini med 26 do 35 let, prevladujejo pa predvsem poškodbe v ledvenem predelu hrbtenice. Največ poškodb pri delu so zdravstveni delavci utrpeli pri prenašanju pacientov po stopnicah in pri rokovanju bolnikov s prekomerno telesno težo. Tretjina anketiranih ima ponavljajoče se težave s poškodovanim delom telesa. Večina anketiranih je po poškodbi pri delu začasno opravljala lažja fizična dela ali pa so bili razporejeni na drugo delovno mesto. Prav tako jih večina meni, da se pri mnogih primerih ob prenašanju težkih bremen ni mogoče izogniti poškodbam pri delu. Za varno opravljanje nenujnih reševalnih prevozov v smislu prestavljanja, nošenja, dvigovanja, se zdravstveni delavci najpogosteje odločajo za pomoč reševalcev drugih ekip in svojcev. Pojavnost poškodb pri delu je procentualno največje v kategoriji 1. stopnje debelosti.Rezultati opozarjajo na najpogostejše pojavnosti poškodb in možnosti za njihovo preprečevanje, kajti ravno preprečevanje le-teh je ključnega pomena za kakovostno oskrbo pacientov ter za zagotavljanje zdravega delovnega okolja.
Ključne besede: poškodbe pri delu, reševalci, varstvo pri delu, preventiva, hrbet in hrbtenica, poškodbe zdravstvenih delavcev, ZZZS, ergonomija, nenujni reševalni prevozi
Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 1240; Prenosov: 134
Celotno besedilo (774,41 KB) |
3. Sistemi in krmiljenje avtonomnih mobilnih robotov v neurejenih prostorihPeter Lepej, 2017, doktorska disertacija Opis: Avtonomna mobilna robotika je uporabna v nadzornih sistemih in kot pomoč pri iskanju in reševanju žrtev v primeru nesreč. Regulacija hitrosti modularnega avtonomnega sistema za pomoč pri reševanju ob naravnih nesrečah ima veliko težo, saj je bistvena za pravilno gibanje v prostoru. Ena izmed pomembnih nalog v avtonomni robotiki je regulacija hitrosti (linearne in kotne), ki jo proizvede avtonomni sistem za mobilno bazo. Naš glavni cilj je ustvariti hitrostni regulator na višjem nivoju, ki ga je mogoče uporabiti na različnih mobilnih platformah. V tem primeru se osredotočamo na mobilne robote z diferencialnim pogonom. Naš pristop sloni na iskanju ujemanja krožnic, ki upošteva kinematični model in omejitve mobilne baze robota. Na podlagi algoritma se izvede trajektorija, ta je odvisna od nastavljenih parametrov, ki so prilagojeni za mobilno bazo. Dodatno smo v algoritem vključili poravnavo kota orientacije in kompenzacijo naklona kota med gibanjem mobilnega robota. Opisali smo našega reševalnega robota in sisteme za avtonomno delovanje in implementacijo algoritmov. Predlagan algoritem za sledenje smo primerjali z algoritmom Hector. Prikazani so rezultati primerjav in rezultati sledenja mobilnega robota v simulacijah in realnih eksperimentih. Nato smo nadaljevali naše delo z implementacijo našega algoritma na brezpilotnih letečih vozilih, kjer smo zgradili kompletno simulacijo z možnostjo vključitve pravega letečega vozila. Na tem sistemu smo izvedli serijo eksperimentov, da bi dokazali koncept sistema.
Ključne besede: mobilni robot, ujemanje krožnic, sledenje poti, hitrostna regulacija, reševalni robot, brezpilotno leteče vozilo, kombinirana simulacija
Objavljeno v DKUM: 21.02.2018; Ogledov: 1851; Prenosov: 177
Celotno besedilo (7,32 MB) |
4. Uporaba službenih psov za različne namene delovnih procesov : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloSara Rejc, 2016, diplomsko delo Opis: Pred vami se nahaja diplomsko delo z naslovom Uporaba službenih psov za različne namene delovnih procesov. Glavni namen in cilj diplomskega dela je proučiti in opisati uporabo službenega psa, predvsem v policiji, vojski in zaporih, kar predstavlja jedro tega diplomskega dela. Želeli smo prikazati vsestransko uporabnost psov v svetu ljudi. Ugotovili smo, da je enota reševalnih psov pomemben del ekipe pri iskanju pogrešanih in poškodovanih oseb. Na tem mestu je podrobneje opisano šolanje psa in vodnika ter potek reševanja izpod snežnih plazov, ruševin in iskanja pogrešanih oseb. Po pregledu različne literature smo ugotovili, da je zelo pomembno, da so psi dobro izšolani in vsestransko vodljivi, sicer njihova uporaba ne bi bila mogoča, tako v reševanju, policiji, vojski kot tudi pri terapevtskih psih. Psi so namreč pri najrazličnejših nalogah izpostavljeni različnim motečim dejavnikom in stresu, zato je nujno potrebno uboganje na prvi ukaz in potrpežljivost. Psi so nepogrešljiv »pripomoček« pri terapiji, predvsem v domovih za ostarele ter otrocih, ki so v bolnišnicah ali imajo kakšne vedenjske težave. Zelo so pozorni do svojega človeškega sopotnika, vendar izrazijo veselje tudi do drugih ljudi in jim dajo občutek pomembnosti. Ker pes ne obsoja ljudi po videzu in težavah, ki jih imajo, lahko pacienti vsaj za trenutek pozabijo na skrbi in se s psom sprostijo. Bližina psa veliko pomeni tudi vojakom na misijah. Tam jim pomagajo pri odkrivanju eksplozivnih sredstev in mamil, hkrati pa jim dajejo občutek varnosti in bližine, ki ju v težkih vojnih razmerah primanjkuje. Skozi diplomsko delo smo ugotovili tudi pomembnost psov v zaporih, kar pa pri nas na žalost še ni razvito. Tukaj bi lahko iz tujine prenesli marsikatero uporabno prakso. Pes na nek način zamoti zapornike, vzpostavi medsebojno zaupanje in spoštovanje in jih s tem odvrne od deviantnega ravnanja. Prav tako bi psi v zaporih lahko pomagali pri odkrivanju prepovedanih substanc in predmetov, saj imajo zelo razvito vohalno sposobnost. Z vključitvijo psov v zapore ne bi rešili samo socialne in varnostne problematike, temveč tudi problematiko prezasedenosti zavetišč. V tujini namreč v programe vključujejo pse iz zavetišč in jim s tem ponudijo možnost za prevzgojo in preživetje. Zato v prihodnje predlagamo velike spremembe na tem področju.
Ključne besede: psi, službeni psi, policijski psi, reševalni psi, delovni psi, šolanje psov, policija, policijsko delo, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 18.01.2017; Ogledov: 2652; Prenosov: 334
Celotno besedilo (760,77 KB) |
5. |
6. Preventivni in proaktivni ukrepi za preprečevanje prometnih nesreč na avtocestahAndrej Tavčar, 2015, magistrsko delo/naloga Opis: Na slovenskih avtocestah se vsakodnevno dogajajo prometne nesreče, s takšnim ali drugačnim izidom. Vsekakor pa ne glede na težo prometne nesreče trpijo tako neposredni kot posredni udeleženci tega dogodka. Zato smo v tej nalogi predstavili nekatere ukrepe za preprečevanje prometnih nesreč, vsaj tistih z najhujšimi posledicami. S teoretičnega vidika lahko preučimo varnost cestnega prometa, katera naj bi se začela s prometno vzgojo najmlajših ter nadaljevala skozi vso obdobje šolanja. Največjo vlogo pri tovrstni izobrazbi pa naj bi imele prav šole vožnje, katere bi morale še dodatno izpopolniti svoje ponudbe.
V primeru, ko pa se prometna nesreča že dogodi, pa pridejo na vrsto intervencijske službe, ki s svojimi posredovanji pomagajo tako pri samih ponesrečencih, odstranjevanju poškodovanih vozil, usmerjanju prometa in podobno. Zato smo opisali tudi dela tovrstnih pristojnih služb, katere posredujejo na samem prizorišču, bistvo naloge pa temelji na predlogih s katerimi bi lahko prometne nesreče preprečili, omogočili hitrejši dostop intervencije do mesta (vzpostavitev reševalnega pasu), oziroma zmanjšali čakalno dobo voznikov, ujetih v koloni, ko nesreča že nastane.
Ključne besede: prometne nesreče, posledice, prometna vzgoja, preprečitev, intervencija, čakalna doba, reševalni pas.
Objavljeno v DKUM: 25.02.2015; Ogledov: 1786; Prenosov: 309
Celotno besedilo (3,99 MB) |
7. Iskalne akcije pod vodstvom policije - uporaba reševalnih psov za iskanje pogrešanih oseb : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in policijsko deloSebastian Mohorič, 2014, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu so predstavljeni različni profili pogrešanih oseb in njihove specifične značilnosti, ki jih je potrebno upoštevati pri vodenju iskalne akcije. Nadalje smo predstavili Sile za zaščito, reševanje in pomoč pod okriljem Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (v nadaljevanju: URSZR), sistem organiziranosti, izobraževanj in usposabljanj vodnikov ter reševalnih psov v okviru Enote reševalnih psov Slovenije (v nadaljevanju: EPRS), pogoje za vključitev reševalnih parov v Skupino za iskanje pogrešanih oseb (v nadaljevanju: SIP) pri Kinološki zvezi Slovenije (v nadaljevanju: KZS),ki je ena izmed številnih reševalnih enot Sil za zaščito, reševanje in pomoč pod okriljem URSZR in način aktiviranja Sil za zaščito, reševanje in pomoč. Predstavljena so navodila, načrti oziroma usmeritve za aktiviranje Sil za zaščito, reševanje in pomoč s strani policije, ERPS pri KZS in URSZR.
Pri proučevanju dostopne literature smo ugotovili, da je sistem Sil zaščite, reševanja in pomoč urejen profesionalno, čeprav velika večina enot omenjenega sistema dela na prostovoljni bazi. S pomočjo tuje literature smo v diplomskem delu predstavili različne profile pogrešanih oseb in njihove specifične značilnosti, katere bi moral upoštevati vodja iskalne akcije pri načrtovanju in vodenju. Profilov pogrešanih oseb in njihovih značilnosti pri proučevanju dostopne literature tako policije kot URSZR nismo zasledili. Ugotovljeno je bilo, da imajo vse tri organizacije, ki so udeležene v iskalnih akcijah, med seboj usklajene načrte aktiviranja Sil za zaščito, reševanje in pomoč, ki pa se v praksi najpogosteje ne uporabljajo v predpisanem obsegu. Sistem aktiviranja Sil za zaščito, reševanje in pomoč zelo dobro poteka ob naravnih nesrečah, operativne štabe v teh primerih vodi Civilna zaščita. Samo aktiviranje Sil za zaščito, reševanje in pomoč, s strani policije, ki vodi iskalne akcije pogrešanih oseb, pa je zaradi slabšega poznavanja sistema Sil za zaščito, reševanje in pomoč, predvsem enote vodnikov reševalnih pasov, znotraj same policije slabše.
V primerjavi z Avstrijo in Hrvaško je bilo ugotovljeno, da ima le Slovenija za iskanje pogrešanih oseb urejeno enotno za območje celotne države, kar je iz vidika organiziranja iskalnih akcij zelo dobro, saj pri prijavi pogrešanih oseb ni dileme kdo je pristojen za vodenje iskalne akcije in kdo ne. Ugotovljeno je bilo, da Srbija uvaja profesionalne enote vodnikov reševalnih psov. Z uvajanjem sistema profesionalizacije so na začetku, tako se bo šele čez čas pokazalo, ali je omenjeni sistem na pravi poti ali ne. V drugih evropskih državah se profesionalizacija enot reševalnih psov ni uveljavila v obsegu, kot so zagovorniki le te, pričakovali.
Na koncu diplomskega dela ugotavljamo, da policija, kljub velikemu številu pogrešanih oseb in s tem povezanih iskalnih akcij, v samem sistemu nima izdelanega načrta – opomnika za vodenja iskalne akcije pogrešane osebe, ki bi bil v pomoč vodjem iskalne akcije. Sedaj je samo vodenje iskalne akcije prepuščeno iznajdljivosti in izkušenosti vodje iskalne akcije. Na koncu diplomskega dela predlagam kako naj bi potekalo vodenje iskalne akcije pogrešane osebe, s čimer bi se skrajšal čas aktiviranja, prav tako bi se izognili določenim logističnim problemom, predvsem pa bi hitreje in učinkoviteje uporabili Sile za zaščito, reševanje in pomoč.
Vsi sodelujoči v iskalni akciji stremimo za enim – skupnim ciljem, čim hitreje, najti pogrešano osebo in jo vrniti v njeno domače okolje. Za uspešno izvedeno iskalno akcijo, pa je največkrat odločilen ravno čas.
Ključne besede: pogrešane osebe, iskalne akcije, reševalni psi, vodniki, policija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 29.05.2014; Ogledov: 2782; Prenosov: 400
Celotno besedilo (693,65 KB) |
8. Ocene in stališča gasilcev Poklicne gasilske enote Krško in Gasilsko-reševalnega centra Novo mesto do dela policistov Policijske uprave Novo mesto : diplomsko delo univerzitetnega študijaAnja Dolenc, 2013, diplomsko delo Opis: V teoretičnem delu smo se najprej osredotoči na policijo. Opisali smo Ministrstvo za notranje zadeve, ki mu kot organ v sestavi pripada policija, temeljne naloge policije in njeno organiziranost. Osredotočili smo se tudi na policijska pooblastila, ki so še kako pomembna pri interventnih dogodkih, kjer policija ne deluje sama, ampak sodeluje tudi z drugimi organi in institucijami. Podrobneje smo opisali pooblastila, ki jih policija lahko uporabi pri interventnih dogodkih in humanitarnih nalogah, pri katerih sodelujejo tudi gasilci. To so pooblastila policije pri požarih in požigih, prometnih nesrečah, naravnih nesrečah in iskalnih akcijah. V tem delu predstavimo tudi poklicne gasilske enote v Republiki Sloveniji. Nadalje sta predstavljeni dve poklicni gasilski brigadi, ki smo ju zajeli v raziskavo. V zadnjem delu teoretičnega dela je predstavljeno sodelovanje med policisti in gasilci pri interventnih dogodkih.
V empiričnem delu diplomske naloge smo predstavili namen in cilje diplomskega dela, opišemo vprašalnik na katerega so odgovarjali anketiranci in potek postopka anketiranja. Pri anketiranju smo se oprli na pošteno izpolnjene vprašalnike 40 poklicnih gasilcev iz poklicnih gasilskih brigad iz Krškega in Novega mesta. Postavili smo si pet hipotez, ki smo jih kasneje, po analizi rezultatov vprašalnikov, potrdili oziroma zavrgli. Ugotovili smo, da so gasilci dokaj zadovoljni z delom policistov, predvsem z medsebojnimi odnosi in uspešnostjo policistov pri preiskovanju in reševanju skupnih interventnih dogodkov. Nezadovoljstvo so izrazili pri sodelovanju s policisti, kjer bo potrebno narediti še veliko, da se bo stanje izboljšalo. Na koncu empiričnega dela smo s pomočjo diskriminantne analize ugotavljali enakosti povprečnih vrednosti in povezanosti združenih spremenljivk s Pearsonovim koeficientom.
V zaključne delu najprej povzamemo ključne ugotovitve teoretičnega in empiričnega dela, pri tem pa dodamo pripombe gasilcev, ki so izrazili razočaranje nad policisti predvsem pri obravnavanju prometnih nesreč, kjer ne pomagajo ponesrečencem, ampak najprej pišejo kazni.
Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, gasilci, gasilske enote, reševalni centri, stališča, ocene, javno mnenje, vprašalniki, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 11.11.2013; Ogledov: 1857; Prenosov: 173
Celotno besedilo (632,22 KB) |
9. PROGRAMSKI JEZIK GO IN HITROSTNI TEST NA IZBRANIH ALGORITMIHDavid Lebar, 2012, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo opisuje programski jezik Go, njegove značilnosti, prednosti, slabosti in učinkovitost v praksi. Opisana je tudi kratka zgodovina nastajanja programskega jezika Go in okoljih, kjer ga lahko uporabimo. Več poudarka je na opisu osnovnih gradnikov programskega jezika Go, kot so podatkovni tip, operatorji, izrazi, krmilni ukazi, funkcije, kazalci, reference, paketi, vmesnik in metode. Na kratko je opisana tudi Google rešitev za računalništvo v oblakih in uporaba Go spletnih aplikacij. Pri praktičnem delu sta predstavljena dva primerjalna algoritma v programskem jeziku Go in Java ter meritve in ugotovitve njunih izvajan na lokalnem okolju in v rešitvi za računalništvo v oblakih.
Ključne besede: Programski jezik Go, računalništvo v oblakih, primerjalni testi, sudoku reševalni algoritem, algoritem N-teles
Objavljeno v DKUM: 19.07.2012; Ogledov: 2075; Prenosov: 199
Celotno besedilo (2,11 MB) |
10. VLOGA DISPEČERSKE SLUŽBE V NUJNI MEDICINSKI POMOČINikolaj Pavlič, 2011, diplomsko delo Opis: Dispečerska služba je v zdravstvu še dokaj mlada veja, vendar prevzema eno od najpomembnejših vlog. Navzven je njena vloga neopazna, v praksi pa pomeni ključni element pri kvalitetnih in uspešnih intervencijah. Dr. Jeff Clawson je prvi, ki se je začel s to problematiko ukvarjati v zdravstvu. Leta 1977 je predstavil prve protokole za nudenje nujne medicinske pomoči po telefonu in postavil smernice za razvoj kvalitetnih in učinkovitih protokolov, ki se uporabljajo za teren. Samo tri leta kasneje so pričeli izhajati strokovni članki na temo dispečerstva in s tem ustvarili pogoje, da se je dispečerstvo začelo uveljavljati kot znanstvena panoga.
Dispečerstvo je ena od služb večjega organizacijskega sklopa, ki se imenuje predbolnišnična nujna medicinska pomoč. Ta vključuje sprejem klica, odpošiljanje ustrezne ekipe, intervencijo na terenu, odvoz in predajo pacienta v ustrezno oskrbo na sekundarnem ali po potrebi na tercialnem nivoju. Ves ta postopek pa vodi in koordinira ena oseba, to je človek, ki je ustrezno usposobljen in opravlja delo dispečerja.
Ključne besede: dispečerstvo, nujna medicinska pomoč, protokol, reševalni prevoz
Objavljeno v DKUM: 06.01.2012; Ogledov: 3028; Prenosov: 421
Celotno besedilo (1,14 MB) |
