SLO | ENG

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VLOGA IN KOMPETENCE REŠEVALCA V PREHOSPITALNEM OKOLJU
Dorijan Zabukovšek, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je sestavljena iz teoretičnega dela in raziskovalnega (empiričnega) dela. V teoretičnem delu smo najprej predstavili vlogo reševalca, njegovo delo in kompetence ter dileme, s katerimi se srečuje pri svojem delu. Prav tako smo predstavili življenjsko ogrožajoča stanja, ob katerih bolnik potrebuje izvedbo nujnih ukrepov, zdravnik pa ni dosegljiv. Predstavili smo opremo reševalca in vozila, v katerih dela, ter komunikacijo med ekipo in pacientom na terenu ter samo organizacijo nujne medicinske pomoči. Predstavljena so tudi najpogostejša nujna stanja, s katerimi se zdravstveni reševalci srečujejo na terenu. Za empirični del diplomske naloge smo potrebne podatke dobili s pomočjo ankete, ki so jo izpolnili reševalci, zaposleni na prehospitalnih enotah po vsej Sloveniji. Anketa je bila izvedena v mesecu decembru 2009. V anketi je sodelovalo 70 zdravstvenih reševalcev, raziskava je bila anonimna, uporabili smo deskriptivno metodo. Rezultate ankete smo analizirali in interpretirali.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, medicinska sestra / zdravstvenik, zdravstveni reševalec, prehospitalna ekipa, prehospitalna enota.
Objavljeno: 31.03.2010; Ogledov: 3275; Prenosov: 988
.pdf Polno besedilo (2,36 MB)

2.
Obravnava pacienta z epileptičnim napadom v prehospitalnem okolju
Marko Tomažič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili tematiko epileptičnih napadov. Predstavili smo vzroke in razloge za pojav, kakor tudi samo razvrstitev in delitev epileptičnih napadov. Prav tako smo opisali epileptični status, ki je najtežja oblika epileptičnih napadov. Pri epileptičnem statusu smo zbrali novejše definicije glede časa potrebnega za nastanek. Opisali smo tudi pravilno prvo pomoč, nujno medicinsko pomoč prehospitalne enote ter obravnavo v bolnišnici pri pacientu z epileptičnim napadom. V raziskavi, ki smo jo naredili med zdravstvenimi reševalci po Sloveniji, nas je zanimalo pogostost srečevanja z epileptičnimi napadi, poznavanje in razlikovanje napadov, ter samo poznavanje pravilnih ukrepov pri obravnavi pacienta z epileptičnimi napadi. Z raziskavo smo dosegli zastavljene cilje in ugotovili, da so epileptični napadi dokaj pogosti pojav v prehospitalnem okolju in da so zdravstveni reševalci dobro usposobljeni za obravnavo z njimi.
Ključne besede: epileptični napad, epileptični status, NMP, prehospitalna enota, zdravstveni reševalec
Objavljeno: 03.08.2011; Ogledov: 1289; Prenosov: 372
.pdf Polno besedilo (2,84 MB)

3.
OBRAVNAVA PACIENTA S SAMOMORILNIM VEDENJEM V PREHOSPITALNEM OKOLJU
Kristijan Bohak, 2012, diplomsko delo

Opis: Samomorilno vedenje je značilnost vseh življenjskih obdobij. Samomorilnost je posledica številnih sociokulturnih dejavnikov in se pogosteje pojavi ob socialnoekonomskih, družinskih in osebnostnih krizah. Samomori so najpogostejša nasilna smrt v Sloveniji. Ker se Slovenija glede poskusov in umrljivosti zaradi samomorov uvršča med bolj ogrožene države, se ekipe nujne medicinske pomoči na terenu pogosto srečujejo s samomorilno ogroženimi osebami. V diplomskem delu predstavljamo sociološke vidike samomora, dejavnike tveganja za samomorilno vedenje, urgentna stanja v psihiatriji, pristop in prevoz samomorilno ogrožene osebe v bolnišnico ter hospitalizacijo proti volji pacienta in vlogo policije pri tem. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo naredili med zdravstvenimi reševalci po Sloveniji. Zanimalo nas je, kako pogosto in s katerim načinom samomora oz. samomorilnega vedenja, se zdravstveni reševalci srečujejo na terenu. Z raziskavo smo ugotovili, da se zdravstveni reševalci pogosto srečujejo s samomorilno ogroženimi osebami. Po načinu izvedbe samomora se pri svojem delu na terenu srečujejo z različnimi metodami, največ z zastrupitvami, z obešanjem, z orožjem in z ostrimi predmeti.
Ključne besede: samomor, samomorilno vedenje, pacient, nujna medicinska pomoč, zdravstveni reševalec, neprostovoljna hospitalizacija
Objavljeno: 18.05.2012; Ogledov: 1552; Prenosov: 296
.pdf Polno besedilo (1,93 MB)

4.
Smučarska reševalna služba
Leon Ločičnik, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili smučarsko reševalno službo, in sicer njihovo organiziranost, opremljenost, izobraževanja in sodelovanje z drugimi službami, ki sodelujejo oziroma pomagajo pri reševanju poškodovancev na smučišču Golte. Obravnavali smo poškodbe na smučišču Golte v smučarski sezoni 2011/12. Analizirali smo 69 poškodb in 72 poškodovancev. Uporabili smo deskriptivno metodo s študijem literature za področje nujne medicinske pomoči in reševanja ponesrečencev na terenu in retrospektivno metodo (študija izpolnjenih protokolov poškodb na smučišču). Podatke smo analizirali (grafi). V smučarski sezoni 2011/12 je bilo na smučišču Golte poškodovanih 72 oseb, od tega 43 (59,72%) moških in 29 (40,28%) žensk. Starih do 6 let je bilo 5 (6,94%), od 6 do 18 let 29 (40,28%), od 18 do 30 let 11 ( 15,28%), od 30 do 60 let 21 (29,17%) ter nad 60 let 6 (8,33%) poškodovancev. 45 (65,22%) poškodb se je zgodilo med vikendi, počitnicami in prazniki, 24 (34,78%) pa med tednom. Na smučarski progi Medvedjak je bilo 14 (20,29%) vseh nesreč, na smučarski progi Družinska 19 (27,54%), na smučarski progi Turist 3 (4,35%), na smučarski progi Stari Stani 11 (15,94%), na smučarski progi Blatnik 12 (17,39%), na smučarski progi Ročka 3 (4,35%), izven urejenih smučišč 6 (8,7%), drugje pa se je zgodila 1 (1,45%) poškodba. Od skupno 84 poškodovanih delov telesa je bilo 18 (21,43%) poškodb glave, 20 (23,81%) poškodb zgornjih okončin, 2 (2,38%) poškodbi trupa, 5 (5,95%) poškodb hrbtenice, 32 (38,10%) poškodb spodnjih okončin in 7 (8,33%) je bilo poškodb drugačne narave. Ugotovili smo, da je bilo skoraj 60 % poškodovanih moških ter da se je več kot 65% poškodb zgodilo med vikendi, počitnicami in prazniki. Kljub zelo skopim zakonskim določilom je smučarska reševalna služba zelo dobro organizirana in opremljena. V veliki meri je za to zaslužen vodstveni kader, in sicer direktor gospod Ernest Kovač, vodja zdravnikov Bojan Leskovšek, dr. med., spec. inter., spec. urgentne med., ter Damijan Ločičnik, vodja reševalcev na Golteh, ker z nenehnim izpopolnjevanjem, izobraževanjem in opremljanjem reševalcev skrbijo za dobro organiziranost in znanje reševalcev. Ugotovili smo, da je bil pri 45 (65,22%) poškodbah prisoten zdravnik ter da je bila pri 14 (20,29%) poškodb aktivirana enota NMP Mozirje. Velik problem smo odkrili pri času do predaje ponesrečenca enoti NMP Mozirje, saj je dostop do smučišča možen le z nihalno žičnico, kar traja približno 8 minut, ali pa po cesti, kar traja približno 20 minut. Ugotovili smo tudi pomanjkljivost pri službi helikopterske nujne medicinske pomoči v Sloveniji, saj je le en helikopter s stalno prisotno zdravstveno ekipo za celotno Slovenijo. Zato sta izobražena in opremljena smučarska reševalna služba in prisotnost zdravnika na smučišču nujno potrebni.  
Ključne besede: Smučarski reševalec, smučarska reševalna služba, smučišče
Objavljeno: 20.02.2013; Ogledov: 581; Prenosov: 94
.pdf Polno besedilo (2,92 MB)

5.
Oskrba dihalne poti pri poškodovancu v prehospitalnem okolju
Klemen Hojnik, 2013, diplomsko delo

Opis: Temelji diplomskega dela so teoretične vsebine, uporabili smo deskriptivno metodo dela, in sicer s preučevanjem strokovne literature. V uvodu smo opredelili problem, namen, cilje in raziskovalna vprašanja, s katerimi smo poskušali priti do odgovora, zahtevanega v naslovu diplomskega dela. V vsebinskem delu smo predstavili anatomijo in fiziologijo dihalnih poti, pristop in postopek obravnave poškodovanca v prehospitalnem okolju, slikovno in opisno smo prikazali pripomočke in postopke za oskrbo dihalne poti, predstavili naloge diplomiranega zdravstvenika reševalca in njegovo pomembnost v prehospitalni ekipi nujne medicinske pomoči. Nato smo opredelili pojem kompetenca in izpostavili aktivnosti, kompetence diplomiranega zdravstvenika reševalca na terenu in jih primerjali s kompetencami reševalcev v tujih državah. Z diplomskim delom smo želeli opozoriti, da imajo reševalci kot diplomirani zdravstveniki premalo kompetenc ob odsotnosti zdravnika in predlagali njihovo razširitev. Razrešitev problema bi pripomogla k večjemu odstotku preživetja poškodovancev na terenu od odsotnosti zdravnika v ekipi nujne medicinske pomoči.
Ključne besede: Oskrba, dihalna pot, kompetence, nujna medicinska pomoč, diplomiran zdravstvenik, reševalec, kodeks etike.
Objavljeno: 11.04.2013; Ogledov: 1593; Prenosov: 344
.pdf Polno besedilo (1,40 MB)

6.
Vloga reševalca pri triaži
Boris Ladinek, 2013, diplomsko delo

Opis: Triaža je postopek, v katerem razvrstimo paciente glede na potrebo po začetku zdravstvene obravnave. Izvaja se v različnih okoljih in pod različnimi pogoji, gre pa za razvrščanje pacientov, glede na nujnost obravnave. Tako poznamo triažo ob množičnih nesrečah, naravnih katastrofah, na terenu in v institucijah v okviru bolnišničnih oddelkov in ambulant. Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo medicinske sestre pri triaži pacientov v ambulanti nujne medicinske pomoči in na terenu ter z raziskavo ugotoviti značilnosti triaže v praksi. Uporabili smo kvantitativno metodologijo z deskriptivno metodo dela. Za raziskovalni instrument smo si izbrali anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 40 reševalcev zaposlenih v Centru za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze Zdravstvenega doma Dr. Adolfa Drolca Maribor. Rezultati raziskave so pokazali, da je stopnja prizadetosti pacienta najpogostejši faktor, ki vpliva na odločitev triažnega delavca glede prednostne obravnave pacienta. Triažo v ambulanti nujne medicinske pomoči najpogosteje opravlja diplomirana medicinska sestra/diplomiran zdravstvenik. Medtem, ko triažo pri množičnih nesrečah pa opravlja tisti, ki najprej pride na kraj dogodka. Vodja intervencije je po navadi zdravnik, medtem ko pa je izvajalec primarne triaže reševalec. V raziskavi smo ugotovili, da je Mariborska enota nujne medicinske pomoči zadovoljivo pripravljena na množične nesreče. Za dobro triažiranje potrebujejo reševalci obširno strokovno znanje, sposobnost opazovanja, ocenitve situacije in delovne izkušnje. V nujni medicinski pomoči ni pomembno samo znanje o nekem problemu, pač pa hiter in učinkovit prenos tega znanja v prakso
Ključne besede: triaža, reševalec, množična nesreča, ambulanta NMP
Objavljeno: 25.11.2013; Ogledov: 928; Prenosov: 431
.pdf Polno besedilo (1,35 MB)

7.
Poznavanje in varna uporaba zdravil v rokah reševalca
Marjan Zupanič, 2013, diplomsko delo

Opis: Dajanje terapije danes jemljemo zdravstveni delavci kot rutinski poseg. Vendar aplikacija zdravil nikoli ni le rutinski poseg, ampak zahteva znanja iz farmakologije, anatomije, fiziologije, patologije, ter strokovnost, natančnost, odgovornost… Navsezadnje moramo vedeti, kaj delamo, zakaj in kako delamo, kaj se dogaja pri dajanju terapije in kaj se lahko bolniku ali poškodovancu tudi ob tem zgodi. Diplomsko delo temelji na teoretični deskriptivni metodi dela v katerem smo s slovensko in tujo literaturo predstavili pomen poznavanja in varne uporabe zdravil v nujni medicinski pomoči med reševalci v zdravstvu. Glavni namen diplomskega dela je predstaviti katera vrste zdravil in stranske učinke bi moral poznati reševalec, delovanje zdravil, način dajanja in pravočasno ter ustrezno ukrepanje. Izpostavili smo pomen pravilnega shranjevanja zdravil v reševalnem vozilu, pomen timskega dela, komunikacije, kompetenc, etične moralne odgovornosti. Opisali smo pomen pravočasnega in pravilnega dokumentiranja ter pasti in nevarnosti v prehospitalnem okolju in kazenske odgovornosti v primeru preseganja kompetenc in incidenta.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, reševalec, aplikacija zdravil, prehospitalna enota, komunikacija, tim.
Objavljeno: 06.08.2013; Ogledov: 1003; Prenosov: 540
.pdf Polno besedilo (805,81 KB)

8.
NUJNA MEDICINSKA POMOČ OB ZASTRUPITVI Z DROGAMI
Anja Levart Kovačič, 2013, diplomsko delo

Opis: Droge so poznali že v starih civilizacijah. Verjetno takrat še nihče ni slutil, da bi te »substance« sčasoma, še posebej v sodobnem, modernem času, lahko postale tako pereč problem družbe, ki marsikatero družino spravlja na rob obupa in propada. Zdravstveni reševalci, ki delujemo v enotah nujne medicinske pomoči (NMP), se pogosto srečujemo s primeri, ko pomoč potrebuje prav oseba, ki je aktiven uporabnik različnih vrst drog. V diplomskem delu predstavljamo najpogostejše zaplete ob zastrupitvi s prepovedanimi drogami, dileme pri obravnavi uživalcev prepovedanih drog, s katerimi se srečujemo zdravstveni reševalci v NMP, predstavljamo oblike nudenja strokovne pomoči pri akutni zastrupitvi s prepovedanimi drogami ter ugotavljamo najpogostejše vzroke za predoziranje s prepovedanimi drogami med njihovimi uživalci. V empiričnem delu diplomskega dela smo grafično in opisno predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili med zdravstvenimi delavci zaposlenimi v reševalni službi v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica in zdravstvenimi delavci zaposlenimi v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor OE Center za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze Maribor. Z raziskavo smo ugotovili, da imajo anketirani zdravstveni reševalci pri obravnavi tovrstnih pacientov največ težav z vzpostavitvijo intravenske poti, da je najpogostejša oblika nudenja nujne medicinske pomoči pri tovrstnih intervencijah aplikacija antidota ter, da je najpogostejši vzrok za predoziranje uživalca prepovedanih drog čistost substance, ki jo uporabnik zaužije v danem trenutku.
Ključne besede: droga, zdravstveni reševalec, prepovedane droge, odvisnost, nujna medicinska pomoč (NMP)
Objavljeno: 07.02.2014; Ogledov: 1067; Prenosov: 161
.pdf Polno besedilo (1,24 MB)

9.
VPLIV STROKOVNIH IZOBRAŽEVANJ NA KAKOVOST DELA V NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Alen Markuš, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Vpliv strokovnih izobraževanj na kakovost dela v Nujni medicinski pomoči je že dolga leta v ospredju letnih programov javnih zdravstvenih zavodov. Strokovna izobraževanja so tista, ki pripomorejo k profesionalni in posledično tudi osebni rasti zaposlenega. V diplomskem delu smo ugotavljali, kakšen vpliv imajo strokovna izobraževanja oziroma v kolikšni meri vplivajo na kakovostnejše delo v prehospitalnem okolju, kjer je na specifične reakcije iz okolja potrebna strokovna oziroma profesionalna reakcija. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo dela. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, ki je obsegal vprašanja s področja strokovnih izobraževanj. Izbrali smo neslučajnostni, namenski vzorec. V raziskavo smo vključili 64 reševalcev iz treh različnih reševalnih enot štajersko - celjske regije. Vrnjenih je bilo 64 anketnih vprašalnikov, kar pomeni 100 % realizacijo vzorca. Podatke smo obdelali in ponazorili s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Vseh 64 (100%) anketiranih reševalcev meni, da so strokovna izobraževanja nujno potrebna za opravljanja njihovega dela in da bi udeležba na njih kakovost dela zaposlenih še bolj povečala in tako prispevala k boljšemu ter učinkovitejšemu izvajanju delovnih nalog. Rezultati raziskave nakazujejo tudi, da je kar 59 (92%) zaposlenih mnenja da s pridobljenimi znanji kvalitetnejše opravljajo svoje delo, 49 (78%) jih meni da so zaradi pridobljenih znanj bolj samozavestni pri opravljanju svojega dela, 35 (64%) anketirancev zaradi izobraževanj lažje sodeluje v svojem timu, in 50 (77%) zaposlenih zaradi izobraževanj bolje razume in prepoznava življenjsko ogrožajoča stanja in posledično ustrezneje ukrepajo. Slaba polovica anketirancev (41%) se izobražuje enkrat letno, skoraj tretjina (31%) reševalcev pa dvakrat letno. Razprava: Iz dobljenih podatkov je razvidno, da se anketiranci zavedajo pomena strokovnih izobraževanj, poznajo njegov vpliv za boljše in kakovostnejše delo v prid bolnikov in poškodovancev. Velika večina reševalcev je mnenja, da bi morala biti tovrstna strokovna izobraževanja zakonsko predpisana in ne le dobra volja oziroma finančna zmogljivost delodajalca, ki omogoča udeležbo na le-teh. Ne nazadnje je treba omeniti tudi, da se mora vsak posameznik zavedati pomembnosti samoiniciativnega izobraževanja izven dela v domačem okolju preko sredstev, ki so mu dosegljiva.
Ključne besede: strokovno izobraževanje, reševalec, zdravstvena nega, nujna medicinska pomoč.
Objavljeno: 21.05.2015; Ogledov: 499; Prenosov: 140
.pdf Polno besedilo (1,58 MB)

10.
UPORABA ZDRAVIL V NUJNI MEDICINSKI POMOČI PRI PACIENTU Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOM
Renata Tomplak, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Bolezni srca in ožilja so eden glavnih vzrokov umrljivosti v Sloveniji in v Evropi, ne samo pri starejših, tudi pri srednjih generacijah. Akutni koronarni sindrom (AKS), ki v večini primerov nastane zaradi nestabilne aterosklerotične lehe in posledično tromboze, predstavlja eno najpomembnejših zdravstvenih težav in je glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo predstavili zgradbo srca in ožilja ter smernice za obravnavo pacientov z akutnim koronarnim sindromom. Želeli smo izvedeti ali se le –te upoštevajo v vsakdanji praksi pri obravnavi pacientov z AKS. Opravili smo analizo Protokolov nujne intervencije v Zdravstvenem domu Šmarje, v letih 2002, 2007 ter 2012 in jih grafično prikazali. Predstavljena so tudi zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju AKS na terenu, ter vloga reševalca pri aplikaciji terapije. Rezultati: Rezultati analize protokolov v desetletnem obdobju so zadovoljivi, saj se smernice za obravnavo pacientov z AKS s strani ekip NMP v veliki meri upoštevajo. Analiza pričakovano kaže, da so srčno – žilne bolezni v porastu, da pogosteje obolevajo moški ter, da so le – ti v povprečju skoraj deset let starejši od žensk. Ugotovili smo, da največji problem predstavljata čas in mesto začetka zdravljenja, saj je bila ekipa NMP s strani pacienta aktivirana do 1,5 ure po pojavu bolečine v prsnem košu, ter da pacienti s tovrstnimi težavami največkrat kar sami pridejo v ambulanto NMP. Sklep: Ker je največji problem dokaj pozna aktivacija ekipe NMP s strani pacienta, menim, da so osebe z dejavniki tveganja za koronarno bolezen premalo osveščene o vzrokih, nevarnostih in zapletih, ki jim lahko pretijo ob nenadnem pojavu bolečine v prsnem košu. V veliki meri bi k prepoznavanju težav in zapletov oseb s koronarno boleznijo pripomogle zdravstveno –vzgojne delavnice ter mediji.
Ključne besede: zdravila, nujna medicinska pomoč, srce, žile, akutni koronarni sindrom, akutni miokardni infarkt, zdravstveni tehnik – reševalec.
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 470; Prenosov: 96
.pdf Polno besedilo (2,06 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici