| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Ergonomska presoja biomehanskih obremenitev dela v reševalnem vozilu
Alain Šumer, 2022, magistrsko delo

Opis: Uvod: Številni zaposleni v Nujni medicinski pomoči (NMP), ki delajo na terenu, imajo težave z mišično-skeletnim sistemom. Posledično je večja tudi možnost funkcionalnih okvar. Reševalec v reševalnem vozilu izvaja diagnostično-terapevtske postopke v dolgotrajni sedeči drži, pri čemer se sooča z vibracijami vozila. Namen magistrskega dela je bil opredelitev fizičnih obremenitev pri delu in zavedanje o pomembnosti lastne drže. Metode: V teoretičnem delu zaključnega dela smo uporabili deskriptivno metodo, kjer smo z analizo znanstvene in strokovne literature primerjali že obstoječa dognanja. V empiričnem delu magistrske raziskave, smo izvedli raziskavo. Zbiranje podatkov je potekalo s pomočjo anketnega vprašalnika na temo ergonomske obremenitve reševalcev med delom. Rezultati: V raziskavi smo potrdili že znana znanstveno strokovna dognanja o vplivu ergonomsko tehničnih pripomočkov na zmanjšanje obremenitev. Z anketo smo dokazali, da delo zaposlenega v NMP predstavlja visoko stopnjo tveganja za obolenja kostno-mišičnega sistema, ne glede na tehnike dvigovanja in dela. Razprava: Potrebno bi bilo vrednotenje dela na mestu in ne le anketiranje oziroma vrednotenje delovišč. Največ ergonomskih nepravilnosti, neupoštevanja oziroma neuporabe ergonomsko-tehničnih pripomočkov se zgodi ob nujnih življenjsko ogrožajočih stanjih. Hkrati bi bilo glede na že znana dejstva prepoznati poklicne bolezni zaradi obremenitve mišično-skeletnega sistema.
Ključne besede: ergonomska presoja, obremenjenost, reševalno vozilo, reševalec, z delom povezana mišično-skeletna obolenja
Objavljeno v DKUM: 19.10.2022; Ogledov: 432; Prenosov: 54
.pdf Celotno besedilo (1,10 MB)

2.
Policist motorist in reševalec motorist - primerjava dela in usposabljanja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Kristjan Japelj, 2022, diplomsko delo

Opis: Motorno kolo, ki se uporablja za opravljanje nalog policije in nujne medicinske pomoči, močno pripomore k doseganju hitrejše odzivnosti, kar je tudi cilj obeh služb. Je torej izredno dobrodošlo vozilo v voznem parku obeh služb, ki zahteva dodatna znanja za upravljanje oz. vožnjo, posledično usposobljene zaposlene, od katerih pa terja precej večjo izpostavljenost, predvsem v času intervencijske vožnje. V diplomskem delu je predstavljeno delo policistov motoristov in delo reševalcev motoristov ter njihovo usposabljanje. V policiji motorna kolesa uporabljajo že od začetka samostojne države, medtem kot jih izvajalci nujne medicinske pomoči pri svojem delu uporabljajo dobrih 20 let. Policisti motoristi se usposabljajo v sklopu svojih enot in imajo predpisane programe izobraževanja, saj institucija deluje na državni ravni. Reševalci motoristi pa se usposabljajo v sklopu reševalnih postaj, v katerih opravljajo delo. Delovanje teh ni poenoteno na državni ravni, zato je v diplomi predstavljena reševalna postaja Ljubljana, ki je največja in najbolj obremenjena v državi, zato je najbolj primerna za vzorčni primer oz. primerjavo kot najbolj usposobljena. V obeh službah delovna mesta motoristov zasedajo tisti zaposleni, ki premorejo dodatne izkušnje, saj opravljanje nalog z motornimi kolesi zahteva več fizičnega napora, znanja in izkušenj. Obe službi sta dobro opremljeni, uporabljajo zmogljive motocikle, ki morajo biti opremljeni glede na zahteve predpisov in potrebe samega dela. Še vedno obstajajo določene pomanjkljivosti predvsem pri zaščitni opremi, saj niti v policiji niti pri izvajalcih nujne medicinske pomoči, motoristom trenutno še ne zagotavljajo telovnikov/jaken z vgrajenimi zračnimi blazinami (airbag), kar je danes popularno kot dodaten in morda za čelado najbolj ključen zaščitni element motorista.
Ključne besede: policist motorist, reševalec motorist, usposabljanje, primerjava dela, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 15.09.2022; Ogledov: 456; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

3.
Prepoznavanje motenj srčnega ritma na terenu, brez prisotnosti zdravnika
Špela Ribnikar, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Motnje srčnega ritma so pogost zdravstveni problem v današnji družbi. Zaradi novega pravilnika Nujne medicinske pomoči in enotne dispečerske službe zdravstva se bodo z njimi pogosteje srečevali tudi zdravstveni reševalci na terenu kot ekipa v nujnem reševalnem vozilu, ki ne predvideva prisotnosti zdravnika. Metode: V empiričnem delu smo predstavili raziskavo, ki smo jo opravili na 10 reševalnih postajah v Sloveniji s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz 12 vprašanj. V raziskavi je sodelovalo 142 reševalcev iz zdravstva. Raziskava je trajala od januarja 2018 do aprila 2018. Rezultati: Ugotovili smo, da večina reševalcev prepozna najpogostejše nevarne motnje ritma in bi jih tudi ustrezno zdravila, slabše pa nekatere bradikardne motnje srčnega ritma, ter da imajo reševalci z najmanj delovne dobe in reševalci z največ delovne dobe največ znanja o prepoznavi nevarnih motenj ritma. Razprava in sklep: Z raziskavo smo potrdili hipotezo, da imajo reševalci dovolj znanja, da lahko samostojno začnejo zdraviti nevarno motnjo ritma, vendar bi bilo treba njihovo znanje na nekaterih področjih nadgraditi.
Ključne besede: motnje ritma, zdravstveni reševalec, nujna medicinska pomoč, nujni ukrepi, oživljanje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2020; Ogledov: 1055; Prenosov: 222
.pdf Celotno besedilo (3,08 MB)

4.
Prehospitalna oskrba pacienta z epileptičnim napadom
Miha Ramšak, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili problematiko epileptičnih napadov. Predstavili smo razvrstitev in delitev epileptičnih napadov kakor tudi same vzroke in razloge za ta pojav. Opisali smo tudi najtežjo obliko epileptičnega napada, torej tako imenovan epileptični status. Opisali smo pravilno prvo pomoč, ki jo izvajajo laiki, sprejem nujnega klica na številki 112 ter oddajo intervencije prehospitalni enoti nujne medicinske pomoči, nujno medicinsko pomoč, ki je v domeni prehospitalnih enot nujne medicinske pomoči, ter kasnejšo obravnavo pacienta z epileptični napadom v terciarni ustanovi. V raziskavi, ki smo jo naredili med zdravstvenimi reševalci po Sloveniji, nas je zanimalo, kako pogosto se slovenski zdravstveni reševalci srečujejo s tem pojavom, njihovo poznavanje in razlikovanje med epileptičnimi napadi ter izvajanje pravilnih ukrepov pri obravnavi takega pacienta. Z izvedeno raziskavo smo dosegli cilje, ki smo si jih zastavili, in ugotovili, da epileptični napadi niso redek pojav v prehospitalnem okolju in da so zdravstveni reševalci v Sloveniji odlično usposobljeni za obravnavo takšnih intervencij.
Ključne besede: epilepsija, zdravstveni reševalec, prehospitalna enota
Objavljeno v DKUM: 11.03.2020; Ogledov: 1216; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (849,22 KB)

5.
Čustveno delo kot povzročitelj stresa pri delu zdravstvenega osebja v prehospitalnem okolju
Aleksander Jus, 2017, magistrsko delo

Opis: Izhodišče: V prehospitalnem okolju se zdravstveno osebje srečuje s čustvenimi in fizičnimi težavami pacientov, ob katerih morajo v procesu sprejema in ob soočanju z njihovimi težavami ohraniti profesionalno distanco. Čustveno delo ima v procesu zdravstvene obravnave pomembno vlogo. Namen: Opisati koncept s stresom povezanega čustvenega dela pri zdravstvenem osebju v prehospitalnem okolju ter ugotoviti, kakšen vpliv ima čustveno delo na pojav stresa pri zdravstvenem osebju ter kateri dejavniki vplivajo na pojav le-tega. Metode: Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Opravljena sta bila sistematičen pregled in analiza literature. Podatki so bili zbrani s pomočjo anonimnega strukturiranega vprašalnika. Podatke smo analizirali s pomočjo računalniških programov Excel in SPSS. Uporabljene so bile deskriptivne in inferenčne statistične metode. Rezultati: Pri analizi rezultatov nismo našli statistično pomembne razlike v stopnji zaznavanja stresa med reševalci in zdravniki (p=0,095). Ugotovili smo, da obstaja statistično pomembna povezava med izraženo stopnjo zaznanega stresa in negativnim vidikom razpoloženja (p=0,000). Nadalje smo ugotovili, da je za 71 % anketiranih delo v prehospitalnem okolju stresno, za 26 % je opravljanje dela izjemno stresno. Le za 3 % anketiranih opravljanje dela v prehospitalnem okolju ne predstavlja stresa. Sklep: Stres pri delu zaradi čustvenega dela je neizogiben pojav, vendar se ga da z ustreznimi menedžerskimi strategijami obvladovati. Potrebno je uvesti preventivno usposabljanje s področja obvladovanja stresa in čustvenega dela zlasti za reševalce začetnike oz. zdravnike z manj delovnimi izkušnjami.
Ključne besede: čustveno delo, stres, reševalec, zdravnik, prehospitalno okolje.
Objavljeno v DKUM: 22.08.2017; Ogledov: 1744; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (1003,25 KB)

6.
KOMPETENCE ZDRAVSTVENIH REŠEVALCEV PRI OBRAVNAVI AKUTNEGA KORONARNEGA SINDROMA V NUJNI MEDICINSKI POMOČI NA TERENU
Samo Podhostnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Uvod: Akutni koronarni sindrom (AKS) predstavlja enega najpomembnejših in pogostih zdravstvenih problemov v svetu ter glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. Namen magistrskega dela je ugotoviti, če znanja in spretnosti zdravstvenih reševalcev zadostujejo za celostno začetno obravnavo bolnikov z AKS. Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologija. Kot instrument zbiranja podatkov je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik. Pridobljene podatke smo obdelali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Za obdelavo podatkov smo uporabili statistični program IBM SPSS 21. Rezultati: V raziskavi je bila nizka odzivnost anketirancev, morda zaradi zahtevne ankete. Podatki kažejo, da zdravstveni reševalci ne dosegajo željeni/potrebni nivo znanja za samostojno začetno obravnavo bolnikov z AKS, kar je pokazalo preverjanja znanja v anketi. Rezultati tudi kažejo (p = 0,16), da ni statistične povezanosti med dolžino delovne dobe v NMP in znanjem reševalcev. Interpretacija in zaključek: V raziskavi je bila nizka odzivnost anketirancev. Podatki kažejo, da zdravstveni reševalci ne dosegajo nivo željenega/potrebnega znanja za samostojno začetno obravnavo bolnikov z AKS. Rezultati raziskave kažejo, da je potrebno na področju začetne obravnave bolnikov z AKS izvajati dodatna izobraževanja zdravstvenih reševalcev. Znanje, spretnosti ter poznavanje protokolov bi lahko uporabili skupaj z informacijsko komunikacijsko tehnologijo zlasti v odsotnosti zdravnika, s čimer bi močno prispevali k boljšim končnim rezultatom zdravljenja AKS.
Ključne besede: akutni koronarni sindrom, zdravstveni reševalec, znanje, spretnosti.
Objavljeno v DKUM: 04.01.2017; Ogledov: 1911; Prenosov: 341
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

7.
UPORABA ZDRAVIL V NUJNI MEDICINSKI POMOČI PRI PACIENTU Z AKUTNIM KORONARNIM SINDROMOM
Renata Tomplak, 2016, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Bolezni srca in ožilja so eden glavnih vzrokov umrljivosti v Sloveniji in v Evropi, ne samo pri starejših, tudi pri srednjih generacijah. Akutni koronarni sindrom (AKS), ki v večini primerov nastane zaradi nestabilne aterosklerotične lehe in posledično tromboze, predstavlja eno najpomembnejših zdravstvenih težav in je glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo predstavili zgradbo srca in ožilja ter smernice za obravnavo pacientov z akutnim koronarnim sindromom. Želeli smo izvedeti ali se le –te upoštevajo v vsakdanji praksi pri obravnavi pacientov z AKS. Opravili smo analizo Protokolov nujne intervencije v Zdravstvenem domu Šmarje, v letih 2002, 2007 ter 2012 in jih grafično prikazali. Predstavljena so tudi zdravila, ki se uporabljajo pri zdravljenju AKS na terenu, ter vloga reševalca pri aplikaciji terapije. Rezultati: Rezultati analize protokolov v desetletnem obdobju so zadovoljivi, saj se smernice za obravnavo pacientov z AKS s strani ekip NMP v veliki meri upoštevajo. Analiza pričakovano kaže, da so srčno – žilne bolezni v porastu, da pogosteje obolevajo moški ter, da so le – ti v povprečju skoraj deset let starejši od žensk. Ugotovili smo, da največji problem predstavljata čas in mesto začetka zdravljenja, saj je bila ekipa NMP s strani pacienta aktivirana do 1,5 ure po pojavu bolečine v prsnem košu, ter da pacienti s tovrstnimi težavami največkrat kar sami pridejo v ambulanto NMP. Sklep: Ker je največji problem dokaj pozna aktivacija ekipe NMP s strani pacienta, menim, da so osebe z dejavniki tveganja za koronarno bolezen premalo osveščene o vzrokih, nevarnostih in zapletih, ki jim lahko pretijo ob nenadnem pojavu bolečine v prsnem košu. V veliki meri bi k prepoznavanju težav in zapletov oseb s koronarno boleznijo pripomogle zdravstveno –vzgojne delavnice ter mediji.
Ključne besede: zdravila, nujna medicinska pomoč, srce, žile, akutni koronarni sindrom, akutni miokardni infarkt, zdravstveni tehnik – reševalec.
Objavljeno v DKUM: 12.05.2016; Ogledov: 2587; Prenosov: 404
.pdf Celotno besedilo (2,06 MB)

8.
VPLIV STROKOVNIH IZOBRAŽEVANJ NA KAKOVOST DELA V NUJNI MEDICINSKI POMOČI
Alen Markuš, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Vpliv strokovnih izobraževanj na kakovost dela v Nujni medicinski pomoči je že dolga leta v ospredju letnih programov javnih zdravstvenih zavodov. Strokovna izobraževanja so tista, ki pripomorejo k profesionalni in posledično tudi osebni rasti zaposlenega. V diplomskem delu smo ugotavljali, kakšen vpliv imajo strokovna izobraževanja oziroma v kolikšni meri vplivajo na kakovostnejše delo v prehospitalnem okolju, kjer je na specifične reakcije iz okolja potrebna strokovna oziroma profesionalna reakcija. Metode: Uporabili smo kvantitativno metodo dela. Kot instrument raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, ki je obsegal vprašanja s področja strokovnih izobraževanj. Izbrali smo neslučajnostni, namenski vzorec. V raziskavo smo vključili 64 reševalcev iz treh različnih reševalnih enot štajersko - celjske regije. Vrnjenih je bilo 64 anketnih vprašalnikov, kar pomeni 100 % realizacijo vzorca. Podatke smo obdelali in ponazorili s pomočjo programa Microsoft Excel. Rezultati: Vseh 64 (100%) anketiranih reševalcev meni, da so strokovna izobraževanja nujno potrebna za opravljanja njihovega dela in da bi udeležba na njih kakovost dela zaposlenih še bolj povečala in tako prispevala k boljšemu ter učinkovitejšemu izvajanju delovnih nalog. Rezultati raziskave nakazujejo tudi, da je kar 59 (92%) zaposlenih mnenja da s pridobljenimi znanji kvalitetnejše opravljajo svoje delo, 49 (78%) jih meni da so zaradi pridobljenih znanj bolj samozavestni pri opravljanju svojega dela, 35 (64%) anketirancev zaradi izobraževanj lažje sodeluje v svojem timu, in 50 (77%) zaposlenih zaradi izobraževanj bolje razume in prepoznava življenjsko ogrožajoča stanja in posledično ustrezneje ukrepajo. Slaba polovica anketirancev (41%) se izobražuje enkrat letno, skoraj tretjina (31%) reševalcev pa dvakrat letno. Razprava: Iz dobljenih podatkov je razvidno, da se anketiranci zavedajo pomena strokovnih izobraževanj, poznajo njegov vpliv za boljše in kakovostnejše delo v prid bolnikov in poškodovancev. Velika večina reševalcev je mnenja, da bi morala biti tovrstna strokovna izobraževanja zakonsko predpisana in ne le dobra volja oziroma finančna zmogljivost delodajalca, ki omogoča udeležbo na le-teh. Ne nazadnje je treba omeniti tudi, da se mora vsak posameznik zavedati pomembnosti samoiniciativnega izobraževanja izven dela v domačem okolju preko sredstev, ki so mu dosegljiva.
Ključne besede: strokovno izobraževanje, reševalec, zdravstvena nega, nujna medicinska pomoč.
Objavljeno v DKUM: 21.05.2015; Ogledov: 1865; Prenosov: 289
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

9.
NUJNA MEDICINSKA POMOČ OB ZASTRUPITVI Z DROGAMI
Anja Levart Kovačič, 2013, diplomsko delo

Opis: Droge so poznali že v starih civilizacijah. Verjetno takrat še nihče ni slutil, da bi te »substance« sčasoma, še posebej v sodobnem, modernem času, lahko postale tako pereč problem družbe, ki marsikatero družino spravlja na rob obupa in propada. Zdravstveni reševalci, ki delujemo v enotah nujne medicinske pomoči (NMP), se pogosto srečujemo s primeri, ko pomoč potrebuje prav oseba, ki je aktiven uporabnik različnih vrst drog. V diplomskem delu predstavljamo najpogostejše zaplete ob zastrupitvi s prepovedanimi drogami, dileme pri obravnavi uživalcev prepovedanih drog, s katerimi se srečujemo zdravstveni reševalci v NMP, predstavljamo oblike nudenja strokovne pomoči pri akutni zastrupitvi s prepovedanimi drogami ter ugotavljamo najpogostejše vzroke za predoziranje s prepovedanimi drogami med njihovimi uživalci. V empiričnem delu diplomskega dela smo grafično in opisno predstavili rezultate raziskave, ki smo jo opravili med zdravstvenimi delavci zaposlenimi v reševalni službi v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica in zdravstvenimi delavci zaposlenimi v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor OE Center za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze Maribor. Z raziskavo smo ugotovili, da imajo anketirani zdravstveni reševalci pri obravnavi tovrstnih pacientov največ težav z vzpostavitvijo intravenske poti, da je najpogostejša oblika nudenja nujne medicinske pomoči pri tovrstnih intervencijah aplikacija antidota ter, da je najpogostejši vzrok za predoziranje uživalca prepovedanih drog čistost substance, ki jo uporabnik zaužije v danem trenutku.
Ključne besede: droga, zdravstveni reševalec, prepovedane droge, odvisnost, nujna medicinska pomoč (NMP)
Objavljeno v DKUM: 07.02.2014; Ogledov: 3390; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

10.
Vloga reševalca pri triaži
Boris Ladinek, 2013, diplomsko delo

Opis: Triaža je postopek, v katerem razvrstimo paciente glede na potrebo po začetku zdravstvene obravnave. Izvaja se v različnih okoljih in pod različnimi pogoji, gre pa za razvrščanje pacientov, glede na nujnost obravnave. Tako poznamo triažo ob množičnih nesrečah, naravnih katastrofah, na terenu in v institucijah v okviru bolnišničnih oddelkov in ambulant. Namen diplomskega dela je predstaviti vlogo medicinske sestre pri triaži pacientov v ambulanti nujne medicinske pomoči in na terenu ter z raziskavo ugotoviti značilnosti triaže v praksi. Uporabili smo kvantitativno metodologijo z deskriptivno metodo dela. Za raziskovalni instrument smo si izbrali anketni vprašalnik. V raziskavi je sodelovalo 40 reševalcev zaposlenih v Centru za nujno medicinsko pomoč in reševalne prevoze Zdravstvenega doma Dr. Adolfa Drolca Maribor. Rezultati raziskave so pokazali, da je stopnja prizadetosti pacienta najpogostejši faktor, ki vpliva na odločitev triažnega delavca glede prednostne obravnave pacienta. Triažo v ambulanti nujne medicinske pomoči najpogosteje opravlja diplomirana medicinska sestra/diplomiran zdravstvenik. Medtem, ko triažo pri množičnih nesrečah pa opravlja tisti, ki najprej pride na kraj dogodka. Vodja intervencije je po navadi zdravnik, medtem ko pa je izvajalec primarne triaže reševalec. V raziskavi smo ugotovili, da je Mariborska enota nujne medicinske pomoči zadovoljivo pripravljena na množične nesreče. Za dobro triažiranje potrebujejo reševalci obširno strokovno znanje, sposobnost opazovanja, ocenitve situacije in delovne izkušnje. V nujni medicinski pomoči ni pomembno samo znanje o nekem problemu, pač pa hiter in učinkovit prenos tega znanja v prakso
Ključne besede: triaža, reševalec, množična nesreča, ambulanta NMP
Objavljeno v DKUM: 25.11.2013; Ogledov: 2160; Prenosov: 596
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici