1. Teoretično in praktično znanje pripadnikov vojaško zdravstvene enote in reševalcev v nujni medicinski pomoči iz temeljnih postopkov oživljanja in uporaba aedAleksandra Pristovnik, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Vojaki in reševalci se pri delu na terenu precej pogosto srečujejo s pojavom srčnega zastoja v predbolnišničnem okolju. Zato je izjemnega pomena, da predstavniki VZE in reševalci NMP znajo prepoznati znake srčnega zastoja in poznajo temeljne postopke oživljanja, saj je hitrost odziva v teh trenutkih ključna. Dosledno izvajanje algoritma za oživljanje močno poveča možnosti preživetja pacienta.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metodologijo raziskovanja in deskriptivna metoda dela. Podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, s katerim smo preverjali teoretično znanje udeležencev, ter ocenjevalnim listom, ki je preverjal praktično znanje. Pri analizi smo oboje podatke medsebojno primerjali in izvedli opisno statistiko.
Rezultati: Ugotavljamo, da večina pripadnikov VZE in reševalcev NMP dobro pozna TPO in uporabo AED, saj so dosegali več kot 70 % točk. Praktično znanje reševalcev NMP je višje od teoretičnega znanja in boljše od znanja pripadnikov VZE. Večina udeležencev se ravna po smernicah Evropskega animacijskega sveta.
Razprava in zaključek: Korelacije med teoretičnim in praktičnim znanjem udeležencev ni bilo zaznati. Ugotavljamo, da pripadniki VZE potrebujejo dodatna usposabljanja na področju TPO in uporabe AED, saj njihovo znanje odstopa od znanja reševalcev NMP.
Ključne besede: vojaška zdravstvena enota, reševalci nujne medicinske pomoči, temeljni postopki oživljanja, avtomatski zunanji defibrilator
Objavljeno v DKUM: 11.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 39
 Celotno besedilo (3,37 MB) |
2. Znanje o temeljnih postopkih oživljanja med reševalci nujne medicinske pomoči in prostovoljnimi gasilciSara Pitrof, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: V sodobnem času so srčno-žilne bolezni postale ena vodilnih svetovnih zdravstvenih težav. Pomen kardiopulmonalnega oživljanja je ključen v primerih, ko srce preneha delovati. TPO je postopek, s katerim se z zunanjo masažo srca in umetnim dihanjem vzdržuje pretok krvi in kisika po telesu, dokler ni na voljo naprednejša medicinska pomoč.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno metodo dela. S pomočjo anketnih vprašalnikov smo raziskali znanje o TPO med reševalci NMP in prostovoljnimi gasilci. Za namen teoretičnega dela naloge smo uporabili pregled domače in tuje strokovno-znanstvene literature.
Rezultati: V analizo rezultatov je bilo vključenih 20 reševalcev NMP in 29 prostovoljnih gasilcev. Rezultati so pokazali, da imajo reševalci NMP ustrezno znanje o TPO. Prostovoljni gasilci so izkazali malo slabše, a še vedno zadovoljivo znanje o poznavanju TPO.
Razprava in zaključek: Pomembno je, da se reševalci redno izobražujejo o novih smernicah na področju izvedbe TPO. Reševalci in gasilci so tisti, ki so največkrat prvi prisotni na nesrečah. Zaradi tega je, glede na rezultate raziskave, v posameznih društvih potrebno organizirati izobraževanje glede TPO, da bodo gasilci ustrezno strokovno pripravljeni.
Ključne besede: reševalci nujne medicinske pomoči, prostovoljni gasilci, temeljni postopki oživljanja
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 34
Celotno besedilo (1,80 MB) |
3. Usklajevanje zasebnega in poklicnega življenja zaposlenih v urgentnih službah na GorenjskemManca Košir Primc, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga se osredotoča na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja zaposlenih v urgentnih službah. Zaradi hitrega tempa življenja je to vedno bolj izziv za vsakega aktivnega posameznika. Zaposleni v urgentnih službah pa imajo zaradi specifike svojega dela in urnika pri tem lahko nekaj več težav. Raziskovali smo, kako se gasilci in reševalci na Gorenjskem soočajo z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja ter s konfliktom med obema sferama. Zanimalo nas je, ali se zaposleni soočajo s časovnim in/ali obremenitvenim in/ali vedenjskim konfliktom; ali na to vplivajo tudi število otrok, delovna doba in delovno mesto.
Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Pregledali smo domačo in tujo literaturo, nato pa z anketnimi vprašalniki pridobili želene informacije. V raziskavi so sodelovali poklicni gasilci dveh enot in reševalci petih enot Gorenjske. Naš vzorec je zajemal 122 posameznikov, ki so bili enakomerno porazdeljeni glede na delovno mesto. Rezultati so pokazali, da pri anketirancih časovni, obremenitveni in vedenjski konflikt ni bil močno izražen. Število otrok pri anketirancih prav tako ne vpliva na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Prav tako nismo zaznali statistično pomembnih razlik glede na delovno dobo, razlike pa so se pojavile glede na delovno mesto zaposlenih, in sicer je po mnenju gasilcev na Gorenjskem usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja nekoliko boljše, kot je po mnenju reševalcev.
Rezultati so bili dokaj pričakovani, vendar bi za nadaljnje raziskave priporočali nekaj izboljšav, in sicer anketiranje partnerjev zaposlenih, širitev vzorca na druge regije, poglobitev določenih trditev (št. intervencij, vpoklicev, nadurnega dela, pomoči starih staršev itd.)., ki bi podale jasnejši vpogled v pridobljene informacije.
Ključne besede: aktivni posameznik, konflikti, gasilci, reševalci
Objavljeno v DKUM: 22.05.2024; Ogledov: 217; Prenosov: 69
Celotno besedilo (1,12 MB) |
4. |
5. Izobraževanje, veščine in pristojnosti reševalcev v sistemu nujne medicinske pomočiUrban Pristovnik, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Vloga reševalcev pri zagotavljanju zdravstvenih storitev se je z napredkom zdravstvenega sistema v zadnjih letih začela spreminjati. S tem ko reševalci že na terenu prepoznavajo določena akutna stanja in začenjajo nekatere postopke zdravljenja tudi brez zdravnika, se je povečala odgovornost reševalcev pri oskrbi pacientov. Namen zaključnega dela je bil raziskati izobraževanje, veščine in pristojnosti paramedikov v tujini ter percepcijo potreb reševalcev po dodatnem izobraževanju v slovenskem prostoru.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Izvedli smo presečno opazovalno raziskavo. Podatke smo zbrali s pomočjo tehnike anketiranja. V raziskavi je sodelovalo 174 reševalcev in reševalk. Analizo podatkov smo izvedli s programom IBM SPSS 28.0 in metodo deskriptivne statistike.
Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da s trenutno formalno izobrazbo v Sloveniji dobijo reševalci premalo znanja in pristojnosti za delo v sistemu nujne medicinske pomoči v predbolnišničnem okolju. Izpostavljajo potrebo po dodatnem izobraževanju ter si želijo novih pristojnosti s predpogojem ustreznega izobraževanja in urjenja veščin.
Razprava in zaključek: Kljub primerljivemu izobraževalnemu sistemu Slovenije s tujino imajo reševalci manj pristojnosti. Odprto vprašanje ostaja, ali so intervencije brez prisotnosti zdravnika kakovostne in varne, rezultati izidov za pacienta pa primerljivi.
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, reševalci, izobraževanje, pristojnosti, veščine
Objavljeno v DKUM: 26.03.2024; Ogledov: 248; Prenosov: 79
Celotno besedilo (1,55 MB) |
6. Analiza vpliva fizikalne ergonomije na intervencijo v službi nujne medicinske pomočiLuka Uršič, 2023, magistrsko delo Opis: Reševalci pri svojem delu lahko utrpijo mišično-skeletne poškodbe, ko dvigujejo in prenašajo paciente med opravljanjem nujne medicinske pomoči (NMP). Tehnične spremembe, kot je zasnova novih naprav za ravnanje s pacienti NMP, ponujajo potencialno intervencijsko priložnost za boj proti tej težavi. Namen raziskave je bil opredeliti optimalno ergonomsko oblikovanost delovnega mesta zaposlenega v NMP in opredeliti fizikalne dejavnike ergonomske ergonomije, ki vplivajo na izvedbo intervencije ter zdravje zaposlenih v NMP. Ergonomski dejavniki tveganja, kot so prevelik fizični napor, nerodni delovni položaji ali ponavljajoči se gibi, so glavni vzroki za poškodbe med delavci NMP, od katerih je največ poškodb zaradi dvigovanja, prenašanja pacienta in/ali opreme. Čeprav bistvenih nalog ravnanja s pacienti, prevoza in oskrbe ni mogoče odpraviti, je zasnovo reševalnih vozil in pripadajoče opreme mogoče spreminjati. Naši cilji so bili ugotoviti obseg upoštevanja človeških dejavnikov in ergonomije obstoječih standardih/predpisih za načrtovanje reševalnih vozil. Naše ugotovitve so pokazale, da obstoječi standardi/predpisi omejeno upoštevajo ergonomsko načrtovanje delovnega mesta. Posledično se načela ergonomije še naprej upoštevajo kontinuirano z naknadno vgradnjo in ne proaktivno pri oblikovanju delovnega mesta. Priporočamo, da se zahteve ergonomskega oblikovanja delovnega mesta, ki temeljijo na učinkovitosti, vključijo neposredno v standarde načrtovanja dela v reševalnih vozilih.
Ključne besede: reševalci, ergonomija, delovno okolje, ozaveščenost, izboljšave
Objavljeno v DKUM: 20.12.2023; Ogledov: 530; Prenosov: 56
Celotno besedilo (2,45 MB) |
7. Prvi pristop k samomorilni osebiAna Samastur, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Zaradi samomora vsako leto umre več kot 700.000 ljudi po svetu. Definiran je kot namerno prenehanje lastnega življenja. Empatični pristop, dobra prepoznava dejavnikov tveganja in opozorilnih znakov samomorilnega vedenja je ključnega pomena pri preprečevanju le-tega. Namen zaključnega dela je raziskati, katere so intervencije reševalcev pri prvem pristopu k samomorilni osebi.
Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo s področja prvega pristopa k samomorilni osebi v angleškem in slovenskem jeziku. Uporabili smo deskriptivno metodo dela z metodo analize, kompilacije, komparacije in sinteze. Članke smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL in ScienceDirect. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali.
Rezultati: Od skupno 812 zbranih člankov smo v raziskavo vključili 7 člankov. S pomočjo identificiranih virov smo ugotovili, da mora biti pristop do samomorilne osebe umirjen, razumevajoč, strokoven, individualen, usmerjen na posameznika in prav tako na njegovo družino in bližnje.
Razprava in sklep: Velikokrat se reševalci počutijo nemočne in so mnenja, da potrebujejo več usposabljanja za takšne situacije. Reševalec mora ob samomorilni osebi ostati miren, ji dati v vednost, da je tu zanjo. V intervencije ni vključena samo žrtev, ampak tudi njeni svojci. Ob končani obravnavi jo reševalec pospremi v ustrezno zdravstveno ustanovo ali urgentni psihiatrični oddelek.
Ključne besede: reševalci, tehniki nujne medicinske pomoči, samomor
Objavljeno v DKUM: 13.07.2023; Ogledov: 401; Prenosov: 126
Celotno besedilo (941,41 KB) |
8. POSLEDICE PRISILNE IN NEPRAVILNE DRŽE PRI REŠEVALCIH V NUJNI MEDICINSKI POMOČIAdis Islamović, 2022, diplomsko delo Opis: Uvod: Zaradi visoke stopnje tveganja so zdravstveni reševalci/reševalke izpostavljeni številnim tveganjem, ki lahko dolgoročno vplivajo na zdravje lokomotornega sistema. Največji problem je prenašanje bremen. Zdravstveni reševalci/reševalke opravljajo svoje delo v različnih in težkih ergonomskih okoliščinah, zato so tudi možnosti poškodb večje kot na drugih deloviščih v zdravstvu. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšne posledice ima prisilna in nepravilna drža pri vsakdanjem delu reševalcev/reševalk v nujni medicinski pomoči.
Raziskovalne metode: Izvedli smo sistematični pregled, analizo in sintezo znanstvene in strokovne literature. V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Literaturo smo glede na vključitvene in izključitvene kriterije, ki smo jih oblikovali na podlagi raziskovalnega vprašanja, iskali v podatkovnih bazah CINHAL, MEDLINE, Springer link, Web of Science in Google Scholar. Potek iskanja je prikazan s pomočjo diagrama PRISMA. Izvedli smo vsebinsko analizo.
Rezultati: V končni pregled smo vključili devet člankov. Pri analizi smo ugotovili, da raziskave dokazujejo visoko tveganje za nastanek mišično-skeletnih obolenj in pogoste poškodbe kot posledice udarcev ali padcev med izvajanjem zdravstvenonegovalnih postopkov in posegov v reševalnem avtomobilu. Raziskave opozarjajo tudi na pomembnost samozaščitnega vedenja zdravstvenih reševalcev/reševalk in ureditve delovnega prostora v reševalnem avtomobilu.
Razprava in sklep: Upoštevanje ergonomije pri opravljanju dela in zavedanje posledic nepravilne in prisilne drže lahko pomembno vplivata na zdravje, zadovoljstvo in počutje. Zato je treba spodbujati delodajalce k uporabi najnovejših pripomočkov, ki so potrebni pri vsakdanjem delu.
Ključne besede: zdravstveni reševalci, prisilna drža, nepravilna drža, ergonomija
Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 953; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,27 MB) |
9. Poškodbe zdravstvenih delavcev pri opravljanju nenujnih reševalnih prevozovMitja Zebec, 2021, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo predstavlja problematiko poškodb zdravstvenih delavcev pri izvajanju nenujnih reševalnih prevozov in njihovo razširjenost. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Kot merski instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. V vzorec smo vključili 50 zdravstvenih delavcev, ki opravljajo nenujne reševalne prevoze na področju Spodnjega Podravja. Ugotovili smo, da je dobra polovica anketiranih utrpela poškodbo pri delu. Pri slabi polovici so se poškodbe pri delu začele pojavljati v starostni skupini med 26 do 35 let, prevladujejo pa predvsem poškodbe v ledvenem predelu hrbtenice. Največ poškodb pri delu so zdravstveni delavci utrpeli pri prenašanju pacientov po stopnicah in pri rokovanju bolnikov s prekomerno telesno težo. Tretjina anketiranih ima ponavljajoče se težave s poškodovanim delom telesa. Večina anketiranih je po poškodbi pri delu začasno opravljala lažja fizična dela ali pa so bili razporejeni na drugo delovno mesto. Prav tako jih večina meni, da se pri mnogih primerih ob prenašanju težkih bremen ni mogoče izogniti poškodbam pri delu. Za varno opravljanje nenujnih reševalnih prevozov v smislu prestavljanja, nošenja, dvigovanja, se zdravstveni delavci najpogosteje odločajo za pomoč reševalcev drugih ekip in svojcev. Pojavnost poškodb pri delu je procentualno največje v kategoriji 1. stopnje debelosti.Rezultati opozarjajo na najpogostejše pojavnosti poškodb in možnosti za njihovo preprečevanje, kajti ravno preprečevanje le-teh je ključnega pomena za kakovostno oskrbo pacientov ter za zagotavljanje zdravega delovnega okolja.
Ključne besede: poškodbe pri delu, reševalci, varstvo pri delu, preventiva, hrbet in hrbtenica, poškodbe zdravstvenih delavcev, ZZZS, ergonomija, nenujni reševalni prevozi
Objavljeno v DKUM: 04.06.2021; Ogledov: 1240; Prenosov: 134
Celotno besedilo (774,41 KB) |
10. Prepoznavanje in ukrepi reševalcev pri akutnem miokardnem infarktu v prehospitalnem okoljuŽan Dreisibner, 2021, diplomsko delo Opis: Uvod: Definirali smo akutni miokardni infarkt, predstavili simptome, dejavnike tveganja in analizirali strokovno literaturo s tega področja. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili zaposleni v nujni medicinski pomoči v enem izmed zdravstvenih domov v Sloveniji.
Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja ter deskriptivno metodo dela.
Rezultati: Na podlagi vprašalnika smo ugotovili, da imajo reševalci v nujni medicinski pomoči zadostno znanje iz področja prepoznave in ukrepov pri akutnem miokardnem infarktu.
Razprava in sklep: Ugotovili smo, da je v nujni medicinski pomoči potrebno nenehno nadgrajevat znanje s pomočjo dodatnih izobraževanj. Primerjali smo odgovore zaposlenih v različnih situacijah s področja akutnega miokardnega infarkta in ukrepov, ki so potrebni v dani situaciji. Ukrepi pri akutnem miokardnem infarktu se skozi leta spreminjajo glede na smernice, ki jih sprejema Evropski svet za reanimacijo. Z vidika reševalcev je potrebno uvesti dodatna izobraževanja in dopolnjevanje znanja.
Ključne besede: akutni miokardni infarkt, temeljni postopki oživljanja, akutni koronarni sindrom, reševalci
Objavljeno v DKUM: 10.02.2021; Ogledov: 1374; Prenosov: 328
Celotno besedilo (613,88 KB) |
