| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 10
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vplivi nočnega in izmenskega dela na kvaliteto življenja reševalcev
Aleksander Divjak, 2013, diplomsko delo

Opis: Reševalci so kot izvajalci zdravstvene nege vezani na izmensko delo in zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno oskrbo tako čez dan kot tudi ponoči. To pa je le možno samo, če reševalci delajo 24 ur na dan. Za večino so spremembe, ki so neločljivo povezane z izmenskim delom oz. nočnim delom neželeno breme nad katerim pa nimajo nadzora. Izmensko in nočno delo je resen problem za izvajalce zdravstvenega varstva, dejavnik tveganja za številne bolezni in eden izmed razlogov za menjavo delovnega mesta. Nočna izmena ima fizične, psihične in socialne posledice na življenje posameznika – tudi na reševalce. Namen diplomskega dela je dognati značilnosti in posledice izmenskega in nočnega dela ter njegov vpliv na telesno in zdravstveno stanje reševalcev ter z raziskavo ugotoviti posledice izmenskega dela na kvaliteto življenja reševalca. Rezultati raziskave so pokazali, da izmensko delo v veliki meri vpliva na kvaliteto življenja reševalcev. V največji meri vpliva na pojav nespečnosti, nezmožnosti opravljanja in sodelovanja pri vsakdanjih opravilih po nočni izmeni ter ima velik vpliv tudi na telesno težo posameznika. Vpliv pa se odraža tudi na opravljanje dela, saj reševalcem nočno delo velikokrat predstavlja stres. V nočnem času se v večji meri pojavijo konflikti med zdravstvenim osebjem in pacienti in nestrpnost do pacientovih želja in potreb zaradi utrujenosti in izčrpanosti. Nočno delo reševalcev je potrebno zaradi zagotavljanja in izvajanja neprekinjene nujne medicinske pomoči. Potekati mora pod pogoji, ki jih zahteva stroka in na način, da reševalci, ki delajo ponoči ne postanejo invalidi že v začetku njihove poklicne poti. Spremeniti je potrebno predvsem stališče družbe in tudi odnos uporabnikov zdravstvenih storitev, ki prihajajo v nočnem času po »za njih« nujno medicinsko pomoč. Predvsem zaradi spoštovanja uporabnikov zdravstvenih storitev do nočnega dela reševalcev.
Ključne besede: nočno in izmensko delo, reševalci, kvaliteta življenja, bolezni povezane z nočnim delom
Objavljeno: 09.05.2013; Ogledov: 2028; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

2.
PRAVNI IN ETIČNI VIDIKI NUJNE MEDICINSKE POMOČI
Dorijan Zabukovšek, 2013, magistrsko delo

Opis: Teoretično izhodišče. V magistrskem delu smo predstavili vse pravne in etične osnove za izvajanje službe nujne medicinske pomoči. Prav tako smo predstavili najpogostejša pravna in etična vprašanja, s katerimi se soočajo zdravstveni delavci (reševalci) pri svojem delu, ter mnenje zdravstvenih delavcev v nujni medicinski pomoči o posameznih etičnih dilemah. Metodologija raziskovanja. Uporabljena je bila kvalitativna metodologija raziskovanja, in sicer delno strukturiran anketni vprašalnik, ki je vseboval 20 vprašanj. V raziskavo je bilo vključenih 80 zaposlenih (zdravniki, diplomirani zdravstveniki, zdravstveni tehniki) s treh reševalnih postaj nujne medicinske pomoči. Rezultati raziskave so obdelani s pomočjo računalniških programov Microsoft Office Word 2010 in Microsoft Office Excel 2010 ter IBM SPSS Statistics 20. Rezultati raziskave. Zdravstveni delavci (reševalci) niso dovolj osveščeni (46 %) o pravnih in etičnih dilemah nujne medicinske pomoči in so le delno (62 %) seznanjeni s kazenskopravno zakonodajo s področja nujne medicinske pomoči. Zdravstveni delavci (reševalci) se pogosto ne vprašajo, ali so določeno intervencijo pri pacientu izvedli v skladu z etičnimi in pravnimi pravili (46 %). Zdravstveni delavci (reševalci) tudi ne bi pristopili (45 %) k oživljanju pacienta, ki je pred tem jasno pisno izrazil, da ne želi biti oživljan. Sklep. Iz raziskave je razvidno, da imajo reševalci premalo znanja s področja pravnih in etičnih vprašanj. Pogosta vprašanja se jim porajajo predvsem pri oskrbi alkoholiziranega pacienta oz. pacienta pod vplivom psihoaktivnih substanc, ki je agresiven, ter pri pacientih, ki odklanjajo potrebno pomoč. Z uvedbo smernic pri različnih obravnavah pacientov bi se lahko izognili marsikateri dilemi. Ta problematika se ne more rešiti kmalu, zato bo potrebno veliko več formalnega izobraževanja, kot ga je sedaj na voljo, in več osveščanja zdravstvenih delavcev
Ključne besede: nujna medicinska pomoč, zakon, etika, dilema, kodeks, reševalci
Objavljeno: 12.07.2013; Ogledov: 1409; Prenosov: 482
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

3.
Kompetence reševalcev v reševalni službi
Luka Poprijan, 2014, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo temelji na teoretičnih vsebinah, uporabljena pa je deskriptivna metoda dela s pomočjo slovenske in tuje literature. V diplomskem delu so pregledane definicije kompetenc, kakšne so kompetence v zdravstveni negi, definirano je, kdo je medicinska sestra, kakšen je obseg kompetenc diplomirane medicinske sestre/diplomiranega zdravstvenika, kdo je reševalec ter delo v nujni medicinski pomoči. Opredeljene so kompetence diplomiranih medicinskih sester v evropskem prostoru in njihove možne nadgraditve. Z diplomskim delom smo želeli opozoriti na problematiko preseganja kompetenc reševalcev v nujni medicinski pomoči.
Ključne besede: kompetence, zdravstveni delavci, reševalna služba, reševalci, diplomirana medicinska sestra.
Objavljeno: 08.07.2014; Ogledov: 1296; Prenosov: 345
.pdf Celotno besedilo (821,16 KB)

4.
Sodelovanje intervencijskih služb na kraju množične prometne nesreče v Senožečah januarja 2016
Boštjan Smolej, 2016, diplomsko delo

Opis: Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kot podsistem nacionalne varnosti v Republiki Sloveniji je zasnovan na državni, regionalni in lokalni ravni. Prometne nesreče iz njimi povezana prometna (ne)varnost so eden izmed dejavnikov ogrožanja. Med temeljne cilje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodijo tudi ukrepi in aktivnosti za ukrepanje ob množičnih prometnih nesrečah. Množične prometne nesreče se dogajajo, največkrat oziroma vedno na avtocestah, ne glede na to, da so avtoceste zaradi svojih konstrukcijskih lastnosti najvarnejše za uporabnike. Širša javnost prometno varnost ocenjuje predvsem skozi odmevne dogodke, kot so množične prometne nesreče in prometne nesreče z hudimi posledicami. 30. januar 2016. Med Senožečami in Razdrtim se je v gosti megli zaradi slabe vidljivosti, neprilagojene hitrosti in prekratke varnostne razdalje posameznih voznikov zgodila prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženih 48 osebnih avtomobilov, sedem tovornih vozil in avtobus. V prometni nesreči so štiri osebe umrle, 25 pa je bilo telesno poškodovanih. Odpravljanje posledic prometne nesreče je potekalo več ur. Na kraju so delovale različne intervencijske službe, predvsem pa reševalci in zdravniki nujne medicinske pomoči, gasilci, policija, pripadniki civilne zaščite in vzdrževalci cestne infrastrukture. Delovanje teh služb je bilo usmerjeno v hitro in učinkovito reševanje prizadetih, zagotavljanje osnovne stopnje varnosti (ljudem in premoženju) in sanacijo ter odpravljanje nastalih posledic. Vse naštete aktivnosti morajo potekati v usklajenem, organiziranem, enotno vodenem in delujočem sistemu. Usklajenost delovanja in medsebojno sodelovanje med intervencijskimi službami smo poskušali preveriti v pričujočem diplomskem delu.
Ključne besede: prometne nesreče, množične prometne nesreče, intervencijske službe, policija, gasilci, reševalci, sodelovanje, analiza primera, diplomske naloge
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 870; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

5.
Učinek uvajanja prvih posredovalcev v sistem nujne medicinske pomoči na skrajševanje dostopnih časov in preživetje nenadoma obolelih bolnikov
Bojan Lešnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Preživetje bolnika, ki je doživel srčni zastoj izven bolnišnice (SZIB), je odvisno od hitrega in učinkovitega ukrepanja očividcev, ki so v tistem trenutku prisotni na kraju dogodka. Glede na izkušnje in raziskave se očividci v Sloveniji, ko gre za primer SZIB, malokrat odločijo nuditi prvo pomoč. Da bi skrajšali dostopne čase in s tem izboljšali možnosti preživetja za bolnike, ki so doživeli SZIB, smo v sistem nujne medicinske pomoči (NMP) začeli vključevati prve posredovalce (PPO) in to na območjih, kjer je dostopni čas ekip NMP daljši od 10 minut. Le-ti se v sistem NMP vključujejo v svojem domačem kraju in nudijo ukrepe prve pomoči ter izvajajo temeljne postopke oživljanja z uporabo AED do prihoda ekipe NMP. Namen magistrskega dela je predstaviti pomen vključevanja PPO v sistem NMP, raziskati njihovo vlogo v verigi preživetja in ugotoviti razlike v dostopnih časih njih in ekip NMP. Metodologija: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodologijo za opis raziskovalnega področja. V empiričnem delu pa smo uporabili kvantitativno raziskovalno metodologijo, kjer smo vključili vsa kardio-pulmonalna oživljanja (KPO) v letih 2014 in 2015 na območju Prehospitalne enote Maribor (PHE Maribor) in jih primerjali s tistimi KPO, kjer so bili aktivirani PPO. Pridobljene kvantitativne rezultate smo predstavili v obliki grafov in tabel, hipoteze pa potrdili z uporabo neparnega t-testa in univariatnega testa enega vzorca. Rezultati: V letih 2014 in 2015 je bilo na teritorialnem območju PHE Maribor opravljenih 178 intervencij, kjer je bilo potrebno KPO. Med temi 178 intervencijami so PPO izvajali KPO v 30 primerih (16,85 %). PPO so bili na zahtevo ekipe NMP aktivirani 85-krat. V 96,67 % sočasnih intervencij so bile ekipe PPO na kraju dogodka pred ekipami NMP, v povprečju 10,13 (± 6,63) minut (p < 0,001)! Povprečni dostopni čas ekip PPO od klica do prihoda je med vsemi aktivacijami bil 9,26 (± 5,18) minut, medtem ko so ekipe NMP od klica do prihoda na te iste intervencije v povprečju potrebovale 19,33 (± 7,78) minut. PPO so bili na kraju dogodka v povprečju 5,29 (± 4,42) minut po alarmiranju, najpogosteje pa v drugi minuti. Med pričakovanimi in dejanskimi dostopnimi časi PPO ni statistično pomembnih razlik (p = 0,541). Razprava in sklep: Številne raziskave v tujini in nekatere tudi pri nas so v preteklosti že pokazale, da zgolj nameščanje AED na javnih mestih ni in ne bo izboljšalo možnosti preživetja bolnikov, ki so doživeli SZIB, saj se v danem trenutku očividci dogodka redko spomnijo nanj, še redkeje pa ga tudi uporabijo. Prav tako kratkoročno ne moremo pričakovati izboljšanja možnosti preživetja z novostmi na področju oživljanja ali z agresivnejšo obravnavo bolnikov s SZIB s strani ekip NMP, saj je največji sovražnik preživetja bolnikov s SZIB dostopni čas. Glede na naše ugotovitve bi bilo smiselno, da se takšen ali podoben sistem vključevanja PPO v sistem NMP uvede po celotni državi. Nadzor nad njim naj ima Ministrstvo za zdravje, za vključevanje PPO v sistem NMP, njihovo izobraževanje in opremljenost pa naj skrbi lokalna služba NMP.
Ključne besede: prvi posredovalci, laični očividci, defibrilacija, srčni zastoj izven bolnišnice, nujna medicinska pomoč, reševalci, gasilci, prva pomoč
Objavljeno: 10.10.2016; Ogledov: 1734; Prenosov: 387
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

6.
Sodelovanje policije kot represivnega varnostnega organa in službe nujne medicinske pomoči v primerih prisilne hospitalizacije pacientov
Mitja Vodopivec, 2016, diplomsko delo

Opis: Osebe z duševnimi motnjami imajo pravico do zdravljenja in zdravstvenega varstva tako kot vse druge bolne osebe. Pogosto zaradi svojega zdravstvenega stanja niso sposobne presojati o tem, kaj je v njihovem interesu in s svojim ravnanjem ogrožajo svoje življenje in zdravje. Zaradi tega je pogosto potrebna intervencija prisilne hospitalizacije. Pri izvedbi postopka je pomembno usklajeno sodelovanje med reševalci in policisti ter da vsi sodelujoči poznajo svojo vlogo in pooblastila, ki jih imajo. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Podatke smo zbrali s pomočjo pregleda aktualne literature in anonimnega anketnega vprašalnika. Pridobljene primarne podatke smo analizirali s pomočjo računalniškega programa Excel in SPSS. Ugotovili smo, da se reševalci pogosteje srečujejo s primeri prisilne hospitalizacije kot policisti. Policisti se veliko bolj zavedajo svojih odgovornosti v primeru prisilne hospitalizacije kot reševalci in prav tako ugotavljamo, da so reševalci najpogosteje tisti, ki prekoračijo svoja pooblastila. Oboji pa se pri svojem delu opirajo na zakon o duševnem zdravju in ga pri tem tudi upoštevajo gleda na znanje, ki ga imajo. Glede na rezultate ankete obe poklicni skupini med samo dobro sodelujeta. Prišli smo do zaključka, da se premalo pozornosti posveča izobraževanju s področja duševnega zdravja in s tem povezanimi prisilnimi hospitalizacijami. Na nacionalni ravni bi stroka morala v programe formalnih in neformalnih izobraževanj vključiti vsebine iz obvladovanja in preprečevanja nasilnega vedenja s strani pacientov ter uskladiti sodelovanje med obema poklicnima skupinama.
Ključne besede: policija, policijsko delo, reševalci, nujna medicinska pomoč, sodelovanje, prisilna hospitalizacija, hospitalizacija, diplomske naloge
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 738; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (750,38 KB)

7.
Preprečevanje in obvladovanje okužb v reševalnem vozilu
Katja Knez, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Problematika okužb, povezanih z zdravstvom, postaja vedno večji in resen problem sodobne zdravstvene nege, saj povzročajo resne posledice za paciente, svojce, zdravstveno osebje in za ves zdravstveni sistem. Bolnišnične okužbe so najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti prenos in širjenje večkratno odpornih bakterij in ukrepe za preprečevanje širjenja le teh v reševalnem vozilu. Z raziskavo želimo ugotoviti ali zdravstveni delavci – reševalci upoštevajo in izvajajo ukrepe za preprečevanje okužb. Metodologija rziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi je sodelovalo 60 reševalcev. Podatki so bili zbrani s tehniko anketiranja, dobljene kvantitativne podatke, ki smo jih analizirali, smo prikazali v deležih. Rezultati: Ugotovili smo, da dobra polovica (63,33 %) anketiranih reševalcev pozna ukrepe za preprečevanje okužb. Svoje znanje iz tega področja ocenjujejo dobro, kljub temu pa bi se bili pripravljeni še dodatno izobraževati. Prav tako smo ugotovili, da med dvema reševalnima službama v Sloveniji ni večjih razlik v izvajanju ukrepov za preprečevanje OPZ. Sklep: Okužb povezanih z zdravstvom ne bomo mogli nikoli popolnoma preprečiti, zato je le-te toliko bolj pomembno obvladovati. Vsak zdravstveni delavec je dolžan upoštevati ukrepe in opravljati svojo dejavnost s ciljem preprečevanja OPZ, ter se na tem področju izobraževati.
Ključne besede: okužbe povezane z zdravstvom, bolnišnične okužbe, obvladovanje, preprečevanje, higiena rok, razkuževanje rok, reševalci, reševalno vozilo
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 497; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

8.
Aplikacija zdravil po intraosalni poti
Alen Kramberger, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Pri življenjsko ogroženih bolnikih je eden izmed najnujnejših ukrepov takojšnja vzpostavitev intravenozne poti, kadar pa ti ni mogoče je smiselno uporabiti intraosalni pristop. Namen diplomskega dela je predstaviti intraosalni pristop in možnosti apliciranja medikamentozne terapije po intraosalni poti. Raziskali smo v katerem primeru je priporočljivo uporabiti intraosalni pristop pri poškodovancu ter v kakšni meri se intraosalni pristop uporablja v praksi. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimne ankete, kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik. Rezultati: Ugotovili smo, da je intraosalno pot uporabilo približno polovico vseh anketirancev (48 %). Najbolj poznana pripomočka za vzpostavitev intraosalne poti sta B.I.G. in EZ/IO. Po analizi rezultatov lahko ugotovimo, da anketiranci vedo, da lahko po intraosalni poti apliciramo zdravila, infuzije ter krvne pripravke. Diskusija in zaključek: Z ugotovitvami želimo izpostaviti, da je poznavanje intraosalnega pristopa na dobri poti, čeprav je potrebno najprej podkrepiti teoretično znanje, da bomo lahko v praksi dosegali pričakovane standarde. Potrebno je poudariti, da bi morali delodajalci zagotoviti več internih izobraževanj, kjer bi bil večji poudarek na alternativnih venskih pristopih in bi lahko zaposleni dobili teoretično in praktično znanje.
Ključne besede: intraosalni pristop, prehospitalno okolje, reševalci, terapija, bone injection gun, EZ/IO.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 743; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

9.
Utopitve v Sloveniji - oblike in preprečevanje
Marina Katić, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o utopitvah ter preprečevanju teh. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili, katere oblike utopitev poznamo, kako v Sloveniji preprečujemo, da do utopitve pride, kako nudimo osnovno prvo pomoč utopljencu, kakšna je statistika utopitev v Sloveniji na bazenskih ter naravnih kopališčih (morje, jezero, reka itn.) ter kako se s to problematiko srečujejo in soočajo v nekaterih drugih državah po svetu. Namen diplomskega dela je povzeti, na kakšen način se v Sloveniji soočamo z omenjeno problematiko, na kakšen način se z njo soočajo v tujini, preveriti mnenje prebivalstva Slovenije o omenjeni problematiki ter videti, kje imamo še prostor za izboljšavo na tem področju in zmanjšanje števila utopitev. Raziskava je pokazala, da veliko oseb zaupa reševalcem iz vode, še posebno osebe, ki prihajajo iz osrednjega ter vzhodnega dela Slovenije. Prav tako sem iz raziskave ugotovila, da veliko ljudi misli, da bi znalo nuditi prvo pomoč utopljencu, vendar se kasneje izkaže, da bi vseeno morali biti nekoliko boljše ozaveščeni o tem. V Sloveniji pa gremo v pravi smeri, kar se tiče plavalnih tečajev v vrtcih in osnovnih šolah, saj te podpira velika večina ljudi. Menim, da je to odličen način za preprečevanje utopitev pri otrocih.
Ključne besede: utopitve, preprečevanje, prva pomoč, reševalci iz vode, plavalni tečaji, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 20.11.2017; Ogledov: 559; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

10.
Predbolnišnična oskrba pacientov s poškodbo hrbtenjače
Gregor Farič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: poškodbe hrbtenice predstavljajo 1-2 % vseh poškodb. Pri približno 20 % od teh je prisotna tudi poškodba hrbtenjače. Najpogostejši mehanizmi poškodb so prometne nesreče, padci ter športne in rekreativne aktivnosti. Sposobnost zdravstvenega osebja, da na terenu prepozna poškodbo hrbtenjače igra pomembno vlogo pri pravilni triaži, oskrbi in izidu pacientovega stanja. Namen zaključnega dela je sistematični pregled literature in analiza podatkov obstoječih raziskav o najbolj ogroženem delu populacije in predbolnišnični oskrbi poškodb hrbtenjače. Raziskovalne metode: za sistematični pregled literature smo uporabili podatkovne baze Pub Med, Science Direct, CINAHL in Web Of Science. Iskanje smo izvedli z uporabo Boolovih operaterjev AND in OR ter z naslednjimi ključnimi besedami: prehospital, spinal cord injury, patient in njihovimi sopomenkami. V analizo smo vključili vse vire objavljene med januarjem 2000 in decembrom 2017. V končno analizo je od 837 zadetkov bilo vključenih 10 virov. Rezultati: pri podrobni analizi virov sta bili oblikovani 2 glavni temi, ki opisujeta poškodbo hrbtenjače in predbolnišnično oskrbo, 5 podtem sekundarnega nivoja ter 12 tem primarnega nivoja. Diskusija in zaključek: najpogostejši ugotovljeni mehanizmi poškodb so bili prometne nesreče, padci ter šport in rekreativne dejavnosti. Več poškodovancev je bilo moških, pri prometnih nesrečah so najbolj ogroženi mlajši moški, pri padcih pa ženske in starejši. Cilji predbolnišnične obravnave poškodb hrbtenjače so zmanjšanje možnosti morebitnih zapletov, zmanjšanje nevrološkega deficita in dodatnih poškodb, pravilna ocena in prepoznava poškodbe, ustrezna imobilizacija poškodovanca ter čim hitrejši in varen transport in predaja poškodovanca v ustrezno zdravstveno ustanovo.
Ključne besede: urgenca, reševalci, travma, ogroženost, predbolnišnično okolje
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 172; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (503,15 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici