| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Poškodbe zdravstvenih delavcev pri opravljanju nenujnih reševalnih prevozov
Mitja Zebec, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja problematiko poškodb zdravstvenih delavcev pri izvajanju nenujnih reševalnih prevozov in njihovo razširjenost. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Kot merski instrument je bil uporabljen anketni vprašalnik. V vzorec smo vključili 50 zdravstvenih delavcev, ki opravljajo nenujne reševalne prevoze na področju Spodnjega Podravja. Ugotovili smo, da je dobra polovica anketiranih utrpela poškodbo pri delu. Pri slabi polovici so se poškodbe pri delu začele pojavljati v starostni skupini med 26 do 35 let, prevladujejo pa predvsem poškodbe v ledvenem predelu hrbtenice. Največ poškodb pri delu so zdravstveni delavci utrpeli pri prenašanju pacientov po stopnicah in pri rokovanju bolnikov s prekomerno telesno težo. Tretjina anketiranih ima ponavljajoče se težave s poškodovanim delom telesa. Večina anketiranih je po poškodbi pri delu začasno opravljala lažja fizična dela ali pa so bili razporejeni na drugo delovno mesto. Prav tako jih večina meni, da se pri mnogih primerih ob prenašanju težkih bremen ni mogoče izogniti poškodbam pri delu. Za varno opravljanje nenujnih reševalnih prevozov v smislu prestavljanja, nošenja, dvigovanja, se zdravstveni delavci najpogosteje odločajo za pomoč reševalcev drugih ekip in svojcev. Pojavnost poškodb pri delu je procentualno največje v kategoriji 1. stopnje debelosti.Rezultati opozarjajo na najpogostejše pojavnosti poškodb in možnosti za njihovo preprečevanje, kajti ravno preprečevanje le-teh je ključnega pomena za kakovostno oskrbo pacientov ter za zagotavljanje zdravega delovnega okolja.
Ključne besede: poškodbe pri delu, reševalci, varstvo pri delu, preventiva, hrbet in hrbtenica, poškodbe zdravstvenih delavcev, ZZZS, ergonomija, nenujni reševalni prevozi
Objavljeno: 04.06.2021; Ogledov: 68; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (774,41 KB)

2.
Prepoznavanje in ukrepi reševalcev pri akutnem miokardnem infarktu v prehospitalnem okolju
Žan Dreisibner, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Definirali smo akutni miokardni infarkt, predstavili simptome, dejavnike tveganja in analizirali strokovno literaturo s tega področja. Za raziskavo smo uporabili anketni vprašalnik, ki so ga izpolnili zaposleni v nujni medicinski pomoči v enem izmed zdravstvenih domov v Sloveniji. Metode: V diplomskem delu smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja ter deskriptivno metodo dela. Rezultati: Na podlagi vprašalnika smo ugotovili, da imajo reševalci v nujni medicinski pomoči zadostno znanje iz področja prepoznave in ukrepov pri akutnem miokardnem infarktu. Razprava in sklep: Ugotovili smo, da je v nujni medicinski pomoči potrebno nenehno nadgrajevat znanje s pomočjo dodatnih izobraževanj. Primerjali smo odgovore zaposlenih v različnih situacijah s področja akutnega miokardnega infarkta in ukrepov, ki so potrebni v dani situaciji. Ukrepi pri akutnem miokardnem infarktu se skozi leta spreminjajo glede na smernice, ki jih sprejema Evropski svet za reanimacijo. Z vidika reševalcev je potrebno uvesti dodatna izobraževanja in dopolnjevanje znanja.
Ključne besede: akutni miokardni infarkt, temeljni postopki oživljanja, akutni koronarni sindrom, reševalci
Objavljeno: 10.02.2021; Ogledov: 161; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (613,88 KB)

3.
Predoziranje z opioidi, prepoznavanje in oskrba ter vloga reševalcev na terenu
Aljaž Reisman, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Predoziranje z opioidi je lahko življenjsko ogrožajoče stanje, ki ga je treba pravočasno in ustrezno prepoznati, ter prizadeti osebi pravilno in pravočasno pomagati ter jo oskrbeti. Namen diplomskega dela je ugotoviti, koliko reševalcev se je že srečalo s predoziranjem z opioidi in opredeliti njihovo vlogo v procesu reševanja. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom literature. Podatke smo zbrali z anketnimi vprašalniki in jih obdelali s pomočjo opisne statistike. Za obdelavo podatkov smo uporabili programsko orodje SPSS in Microsoft Office Excel 2015. Rezultati: Rezultati raziskave so pokazali, da se je večina zaposlenih reševalcev na Nujni medicinski pomoči srečalo z osebo, ki je bila predozirana z opioidi. Najpogostejši opioid, s katerim so se reševalci srečali, je bil heroin. Le-ta še vedno predstavlja največji problem pri uživanju prepovedanih drog. Zabeležili so pa tudi nekaj primerov predoziranj z drugimi opioidi. Razprava in sklep: Podatki so pokazali, da se pri predoziranju z opioidi pojavijo številni resni zapleti. Vloga reševalcev na terenu je pri tovrstnih intervencijah bistvena. Zelo pomembno je na terenu uporabiti antidot nalokson, ki antagonizira učinke opioida in prepreči nadaljnje zaplete.
Ključne besede: opioidi, predoziranje, reševalci, oskrba
Objavljeno: 01.12.2020; Ogledov: 105; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (760,87 KB)

4.
Razlike o poznavanju hipoglikemije med reševalci in drugimi delavci zdravstvene nege
Maja Kramberger, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Hipoglikemija lahko vodi tudi do smrti pacienta, zato je dolžnost vseh delavcev ZN prepoznati osnovne znake in simptome ter ob tem izvajati ukrepe prve pomoči. Reševalci, ki se na terenu pogosto srečujejo s hipoglikemično komo, so primorani izvajati ukrepe NMP ter aplikacijo zdravil po naročilu zdravnika ali samostojno, oboji pa morajo poznati načine aplikacij glukoze in alternative. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili kvantitativno raziskovanje z metodo anketiranja. Pri opisu teoretičnih izhodišč smo uporabili deskriptivno metodo dela, vključevali smo slovensko in tujo literaturo, povezano s problematiko raziskovanja. V empiričnem delu smo uporabili anonimni strukturirani vprašalnik, ki je obsegal 18 vprašanj. Namenjen je bil predvsem reševalcem in drugim delavcem ZN iz različnih področjih dela. Rezultati: Na podlagi analize anketnih vprašalnikov smo ugotovili, da se reševalci pogosteje srečujejo s hipoglikemijo in hipoglikemično komo kot drugi delavci ZN. Pri ugotavljanju znakov in simptomov med obema skupinama ni bilo bistvenih razlik, vendar znajo reševalci bolje opredeliti količino in koncentracijo glukoze, ki jo je treba aplicirati ob ugotovitvi hipoglikemične kome. Diplomirani reševalci so tudi po pravilniku iz leta 2015 dolžni znati samostojno uporabljati glukozo. Diskusija in zaključek: Analiza rezultatov prikazuje, da se reševalci pogosteje srečujejo s hipoglikemijo in hipoglikemično komo kot drugi delavci ZN. Kljub temu pa večjih razlik pri prepoznavanju simptomov, znakov in obolenj, pri katerih se lahko pojavi hipoglikemija, ni. Glede na izsledke raziskave svetujemo organizacijo dodatnih izobraževanj s tega področja za obe skupini anketirancev.
Ključne besede: Prepoznava hipoglikemije, reševalci, medicinska sestra, hipoglikemična koma, znanje.
Objavljeno: 02.03.2020; Ogledov: 378; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (787,07 KB)

5.
Predbolnišnična oskrba pacientov s poškodbo hrbtenjače
Gregor Farič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: poškodbe hrbtenice predstavljajo 1-2 % vseh poškodb. Pri približno 20 % od teh je prisotna tudi poškodba hrbtenjače. Najpogostejši mehanizmi poškodb so prometne nesreče, padci ter športne in rekreativne aktivnosti. Sposobnost zdravstvenega osebja, da na terenu prepozna poškodbo hrbtenjače igra pomembno vlogo pri pravilni triaži, oskrbi in izidu pacientovega stanja. Namen zaključnega dela je sistematični pregled literature in analiza podatkov obstoječih raziskav o najbolj ogroženem delu populacije in predbolnišnični oskrbi poškodb hrbtenjače. Raziskovalne metode: za sistematični pregled literature smo uporabili podatkovne baze Pub Med, Science Direct, CINAHL in Web Of Science. Iskanje smo izvedli z uporabo Boolovih operaterjev AND in OR ter z naslednjimi ključnimi besedami: prehospital, spinal cord injury, patient in njihovimi sopomenkami. V analizo smo vključili vse vire objavljene med januarjem 2000 in decembrom 2017. V končno analizo je od 837 zadetkov bilo vključenih 10 virov. Rezultati: pri podrobni analizi virov sta bili oblikovani 2 glavni temi, ki opisujeta poškodbo hrbtenjače in predbolnišnično oskrbo, 5 podtem sekundarnega nivoja ter 12 tem primarnega nivoja. Diskusija in zaključek: najpogostejši ugotovljeni mehanizmi poškodb so bili prometne nesreče, padci ter šport in rekreativne dejavnosti. Več poškodovancev je bilo moških, pri prometnih nesrečah so najbolj ogroženi mlajši moški, pri padcih pa ženske in starejši. Cilji predbolnišnične obravnave poškodb hrbtenjače so zmanjšanje možnosti morebitnih zapletov, zmanjšanje nevrološkega deficita in dodatnih poškodb, pravilna ocena in prepoznava poškodbe, ustrezna imobilizacija poškodovanca ter čim hitrejši in varen transport in predaja poškodovanca v ustrezno zdravstveno ustanovo.
Ključne besede: urgenca, reševalci, travma, ogroženost, predbolnišnično okolje
Objavljeno: 14.01.2019; Ogledov: 558; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (503,15 KB)

6.
Utopitve v Sloveniji - oblike in preprečevanje
Marina Katić, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo govori o utopitvah ter preprečevanju teh. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili, katere oblike utopitev poznamo, kako v Sloveniji preprečujemo, da do utopitve pride, kako nudimo osnovno prvo pomoč utopljencu, kakšna je statistika utopitev v Sloveniji na bazenskih ter naravnih kopališčih (morje, jezero, reka itn.) ter kako se s to problematiko srečujejo in soočajo v nekaterih drugih državah po svetu. Namen diplomskega dela je povzeti, na kakšen način se v Sloveniji soočamo z omenjeno problematiko, na kakšen način se z njo soočajo v tujini, preveriti mnenje prebivalstva Slovenije o omenjeni problematiki ter videti, kje imamo še prostor za izboljšavo na tem področju in zmanjšanje števila utopitev. Raziskava je pokazala, da veliko oseb zaupa reševalcem iz vode, še posebno osebe, ki prihajajo iz osrednjega ter vzhodnega dela Slovenije. Prav tako sem iz raziskave ugotovila, da veliko ljudi misli, da bi znalo nuditi prvo pomoč utopljencu, vendar se kasneje izkaže, da bi vseeno morali biti nekoliko boljše ozaveščeni o tem. V Sloveniji pa gremo v pravi smeri, kar se tiče plavalnih tečajev v vrtcih in osnovnih šolah, saj te podpira velika večina ljudi. Menim, da je to odličen način za preprečevanje utopitev pri otrocih.
Ključne besede: utopitve, preprečevanje, prva pomoč, reševalci iz vode, plavalni tečaji, primeri, diplomske naloge
Objavljeno: 20.11.2017; Ogledov: 955; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,42 MB)

7.
Aplikacija zdravil po intraosalni poti
Alen Kramberger, 2017, diplomsko delo

Opis: Izhodišče: Pri življenjsko ogroženih bolnikih je eden izmed najnujnejših ukrepov takojšnja vzpostavitev intravenozne poti, kadar pa ti ni mogoče je smiselno uporabiti intraosalni pristop. Namen diplomskega dela je predstaviti intraosalni pristop in možnosti apliciranja medikamentozne terapije po intraosalni poti. Raziskali smo v katerem primeru je priporočljivo uporabiti intraosalni pristop pri poškodovancu ter v kakšni meri se intraosalni pristop uporablja v praksi. Raziskovalne metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo in deskriptivno metodo dela. Podatke smo zbrali s pomočjo anonimne ankete, kot instrument raziskovanja smo uporabili anketni vprašalnik. Rezultati: Ugotovili smo, da je intraosalno pot uporabilo približno polovico vseh anketirancev (48 %). Najbolj poznana pripomočka za vzpostavitev intraosalne poti sta B.I.G. in EZ/IO. Po analizi rezultatov lahko ugotovimo, da anketiranci vedo, da lahko po intraosalni poti apliciramo zdravila, infuzije ter krvne pripravke. Diskusija in zaključek: Z ugotovitvami želimo izpostaviti, da je poznavanje intraosalnega pristopa na dobri poti, čeprav je potrebno najprej podkrepiti teoretično znanje, da bomo lahko v praksi dosegali pričakovane standarde. Potrebno je poudariti, da bi morali delodajalci zagotoviti več internih izobraževanj, kjer bi bil večji poudarek na alternativnih venskih pristopih in bi lahko zaposleni dobili teoretično in praktično znanje.
Ključne besede: intraosalni pristop, prehospitalno okolje, reševalci, terapija, bone injection gun, EZ/IO.
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 1265; Prenosov: 204
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

8.
Preprečevanje in obvladovanje okužb v reševalnem vozilu
Katja Knez, 2017, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Problematika okužb, povezanih z zdravstvom, postaja vedno večji in resen problem sodobne zdravstvene nege, saj povzročajo resne posledice za paciente, svojce, zdravstveno osebje in za ves zdravstveni sistem. Bolnišnične okužbe so najpogostejši zaplet zdravljenja v bolnišnici. Namen: Namen diplomskega dela je predstaviti prenos in širjenje večkratno odpornih bakterij in ukrepe za preprečevanje širjenja le teh v reševalnem vozilu. Z raziskavo želimo ugotoviti ali zdravstveni delavci – reševalci upoštevajo in izvajajo ukrepe za preprečevanje okužb. Metodologija rziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi je sodelovalo 60 reševalcev. Podatki so bili zbrani s tehniko anketiranja, dobljene kvantitativne podatke, ki smo jih analizirali, smo prikazali v deležih. Rezultati: Ugotovili smo, da dobra polovica (63,33 %) anketiranih reševalcev pozna ukrepe za preprečevanje okužb. Svoje znanje iz tega področja ocenjujejo dobro, kljub temu pa bi se bili pripravljeni še dodatno izobraževati. Prav tako smo ugotovili, da med dvema reševalnima službama v Sloveniji ni večjih razlik v izvajanju ukrepov za preprečevanje OPZ. Sklep: Okužb povezanih z zdravstvom ne bomo mogli nikoli popolnoma preprečiti, zato je le-te toliko bolj pomembno obvladovati. Vsak zdravstveni delavec je dolžan upoštevati ukrepe in opravljati svojo dejavnost s ciljem preprečevanja OPZ, ter se na tem področju izobraževati.
Ključne besede: okužbe povezane z zdravstvom, bolnišnične okužbe, obvladovanje, preprečevanje, higiena rok, razkuževanje rok, reševalci, reševalno vozilo
Objavljeno: 07.06.2017; Ogledov: 2978; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

9.
Sodelovanje policije kot represivnega varnostnega organa in službe nujne medicinske pomoči v primerih prisilne hospitalizacije pacientov
Mitja Vodopivec, 2016, diplomsko delo

Opis: Osebe z duševnimi motnjami imajo pravico do zdravljenja in zdravstvenega varstva tako kot vse druge bolne osebe. Pogosto zaradi svojega zdravstvenega stanja niso sposobne presojati o tem, kaj je v njihovem interesu in s svojim ravnanjem ogrožajo svoje življenje in zdravje. Zaradi tega je pogosto potrebna intervencija prisilne hospitalizacije. Pri izvedbi postopka je pomembno usklajeno sodelovanje med reševalci in policisti ter da vsi sodelujoči poznajo svojo vlogo in pooblastila, ki jih imajo. Raziskava temelji na kvantitativni metodologiji dela. Podatke smo zbrali s pomočjo pregleda aktualne literature in anonimnega anketnega vprašalnika. Pridobljene primarne podatke smo analizirali s pomočjo računalniškega programa Excel in SPSS. Ugotovili smo, da se reševalci pogosteje srečujejo s primeri prisilne hospitalizacije kot policisti. Policisti se veliko bolj zavedajo svojih odgovornosti v primeru prisilne hospitalizacije kot reševalci in prav tako ugotavljamo, da so reševalci najpogosteje tisti, ki prekoračijo svoja pooblastila. Oboji pa se pri svojem delu opirajo na zakon o duševnem zdravju in ga pri tem tudi upoštevajo gleda na znanje, ki ga imajo. Glede na rezultate ankete obe poklicni skupini med samo dobro sodelujeta. Prišli smo do zaključka, da se premalo pozornosti posveča izobraževanju s področja duševnega zdravja in s tem povezanimi prisilnimi hospitalizacijami. Na nacionalni ravni bi stroka morala v programe formalnih in neformalnih izobraževanj vključiti vsebine iz obvladovanja in preprečevanja nasilnega vedenja s strani pacientov ter uskladiti sodelovanje med obema poklicnima skupinama.
Ključne besede: policija, policijsko delo, reševalci, nujna medicinska pomoč, sodelovanje, prisilna hospitalizacija, hospitalizacija, diplomske naloge
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 1039; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (750,38 KB)

10.
Sodelovanje intervencijskih služb na kraju množične prometne nesreče v Senožečah januarja 2016
Boštjan Smolej, 2016, diplomsko delo

Opis: Sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami kot podsistem nacionalne varnosti v Republiki Sloveniji je zasnovan na državni, regionalni in lokalni ravni. Prometne nesreče iz njimi povezana prometna (ne)varnost so eden izmed dejavnikov ogrožanja. Med temeljne cilje varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami sodijo tudi ukrepi in aktivnosti za ukrepanje ob množičnih prometnih nesrečah. Množične prometne nesreče se dogajajo, največkrat oziroma vedno na avtocestah, ne glede na to, da so avtoceste zaradi svojih konstrukcijskih lastnosti najvarnejše za uporabnike. Širša javnost prometno varnost ocenjuje predvsem skozi odmevne dogodke, kot so množične prometne nesreče in prometne nesreče z hudimi posledicami. 30. januar 2016. Med Senožečami in Razdrtim se je v gosti megli zaradi slabe vidljivosti, neprilagojene hitrosti in prekratke varnostne razdalje posameznih voznikov zgodila prometna nesreča, v kateri je bilo udeleženih 48 osebnih avtomobilov, sedem tovornih vozil in avtobus. V prometni nesreči so štiri osebe umrle, 25 pa je bilo telesno poškodovanih. Odpravljanje posledic prometne nesreče je potekalo več ur. Na kraju so delovale različne intervencijske službe, predvsem pa reševalci in zdravniki nujne medicinske pomoči, gasilci, policija, pripadniki civilne zaščite in vzdrževalci cestne infrastrukture. Delovanje teh služb je bilo usmerjeno v hitro in učinkovito reševanje prizadetih, zagotavljanje osnovne stopnje varnosti (ljudem in premoženju) in sanacijo ter odpravljanje nastalih posledic. Vse naštete aktivnosti morajo potekati v usklajenem, organiziranem, enotno vodenem in delujočem sistemu. Usklajenost delovanja in medsebojno sodelovanje med intervencijskimi službami smo poskušali preveriti v pričujočem diplomskem delu.
Ključne besede: prometne nesreče, množične prometne nesreče, intervencijske službe, policija, gasilci, reševalci, sodelovanje, analiza primera, diplomske naloge
Objavljeno: 13.10.2016; Ogledov: 1301; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.3 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici