| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 11
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
POSTOPKI PLEMENITENJA ZA ZMANJŠANJE UV PREPUSTNOSTI MATERIALOV
Patricija Murko, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega delu z naslovom »Postopki plemenitenja za zmanjšanje UV prepustnosti materialov« je bilo proučevanje UV prepustnosti različnih tkanin, obdelanih s potencialnim UV absorberjem, ekstraktom rdečega bora, po različnih tehnoloških postopkih. Analizirala sem pet tkanin, ki so izdelane iz bombaža, poliamida, mešanice bombaža in poliestra v različnih konstrukcijah, gostoti, teži in zračni prepustnosti, saj vse tekstilije niso primeren filter za UV žarke. Te tkanine sem naknadno plemenitila z nanosom UV absorberja po impregnacijskem postopku na foulardu in primerjalno po izčrpalnem postopku. Vsem vzorcem sem spektrofotometrično izmerila UV prepustnost in izračunala UPF faktor. Ugotovila sem, da ima rdeči bor kot uporabljen UV absorber pomemben vpliv na zaščito pred ultravijoličnim sevanjem, njegova učinkovitost pa je v veliki meri odvisna od materiala, tehnološkega postopka in strukture tekstilije.
Ključne besede: UV absorber, UV prepustnost, rdeči bor, UPF, UVA, UVB.
Objavljeno: 01.07.2009; Ogledov: 2332; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,58 MB)

3.
PRAVNA UREDITEV DELOVANJA RDEČEGA KRIŽA
Vanessa Pavlič, 2011, diplomsko delo

Opis: Rdeči križ je prva, ne pa tudi edina humanitarna organizacija. Pobudo za njen nastanek je dal švicarski državljan Henry Dunant, ki je bil priča najbolj krvavi bitki v 19. stoletju v bližini mesteca Solferino v severni Italiji. Takrat se mu je rodila ideja o stalni organizirani pomoči in mednarodni zaščiti ranjenim vojakom. Dobil je zamisel, da bi se ustanovila društva, ki bi v mirnem času usposabljala bolničarje za pomoč ranjenim vojakom. Razpoznavni znak društev, ki nudijo pomoč ranjencem je rdeči križ na beli podlagi — obratno kot na švicarski zastavi. Ta znak so izbrali kot priznanje Švici in nima nobene verske podlage. Rdeči križ je imel tudi velik vpliv na nastanek Ženevskih konvencij leta 1949, saj je pripravil osnutek besedila konvencije, ki so jo vlade sprejele na diplomatski konferenci in je pomenila zaščito civilistov. Tako so nastale Ženevske konvencije 12. avgusta 1949, s katerimi je bila opravljena obsežna kodifikacija mednarodnega humanitarnega prava. Z Ženevskimi konvencijami je priznan rdeči križ kot razpoznavni znak vojaških medicinskih služb in uzakonjen v mednarodnem humanitarnem pravu. Rdeči križ Slovenije je samostojna, humanitarna, prostovoljna zveza združenj, ki deluje na območju Republike Slovenije po načelu enotnosti. Temeljnih načel je sedem in pomenijo univerzalni standard v skladu s katerimi morajo delovati tako Rdeči križ Slovenije, kot območna, krajevna in četrtna združenja. Dejavnosti, ki jih opravlja kot javno pooblastilo so financirane s strani države in občin, medtem ko za tiste, ki jih opravlja kot temeljno poslanstvo pridobiva sredstva iz članarin, prostovoljnih prispevkov, donacij, daril,…idr. Rdeči križ Slovenije je zveza združenj, ki jo sestavlja 56 območnih združenj, le ta pa se delijo na krajevne in četrtne organizacije. Vsak prebivalec Republike Slovenije je lahko član Rdečega križa ne glede na raso, spol, narodnost in je organiziran v območnem združenju. Spori med Rdečim križem Slovenije in območnimi združenji se rešujejo z vzajemnim popuščanjem, če pa spora ni mogoče rešiti ga lahko vsaka stranka predloži v reševanje arbitraži. Rdeči križ Slovenije lahko preneha s sklepom generalne skupščine ali po zakonu.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Rdeči križ, Ženevske konvencije, humanitarna organizacija, mednarodno humanitarno pravo
Objavljeno: 04.02.2011; Ogledov: 2164; Prenosov: 502
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

4.
PRIMERJAVA PODATKOV MLEČNOSTI MED KRAVAMI RDEČEGA HOLŠTAJNA IZ UVOZA IN NJIHOVIMI POTOMKAMI
Jerneja Fujs, 2011, diplomsko delo

Opis: V nalogi smo uporabili podatke o prireji mleka uvoženih plemenskih telic rdečega holštajna (RH) in njihovih potomk. Vključene so bile tri generacije, od zadnje tretjine leta 1999 do vključno 2007. S tem smo želeli ugotoviti, ali je bil uvoz upravičen, glede na njihove v prireji dosežene rezultate. Povprečna količina prirejenega mleka v kg standardne laktacije pri prvi generaciji, ki je čiste krvi RH, je bila 6966,56 +/- 1725,35. Povprečje maščob in beljakovin (%) pri prvi generaciji (4,53 +/- 0,43; 3,36 +/- 0,18) je večja od povprečja slovenske črno-bele pasme (3,96; 3,20) in lisaste pasme (4,13; 3,29) za obdobje 2007. Povprečna količina mleka v kg je bila pri vseh treh generacijah višja za 25,80 % od povprečja pri lisasti pasmi. Črno-bela pasma pa presega vse tri generacije RH za 7,10 %. Na osnovi dobljenih raziskav ugotavljamo, da naši rezultati vseh treh generacij molznic RH v standardni laktaciji dosegajo slovenske proizvodne rezultate lisaste pasme, v primerjavi s črno-belo pasmo so razlike minimalne.
Ključne besede: krave, prireja mleka, črno-bela pasma, rdeči holštajn, križanke
Objavljeno: 28.02.2011; Ogledov: 1484; Prenosov: 102
.pdf Celotno besedilo (317,00 KB)

5.
Prispevek k favni in izbiri habitata kačjih pastirjev (Odonata) na območju Dravskega polja z okolico
Marko Kolarič, 2014, diplomsko delo

Opis: Med 17. in 28. julijem 2013 je v Račah potekal raziskovalni tabor študentov biologije. Kot večletni ljubiteljski raziskovalec kačjih pastirjev sem se ga udeležil, z namenom, da pod mentorstvom Damjana Vinka izvem še več o teh izredno hitrih žuželkah. Kačji pastirji so plenilske žuželke z nepopolno preobrazbo in večino življenja preživijo v vodi kot ličinke. Na dvainpetdesetih lokalitetah na širšem območju Dravskega polja smo zabeležili 44 različnih vrst odraslih kačjih pastirjev. Iskali in določali pa smo tudi ličinke in olevke. V dvanajstih dneh smo popisali skoraj 3000 odraslih predstavnikov. Podatke smo skrbno zapisovali in na podlagi teh sem kasneje prišel do različnih zaključkov.
Ključne besede: Kačji pastir, popis, RTŠB 2013, Dravsko polje, Pohorje, ekologija, rdeči seznam
Objavljeno: 15.07.2014; Ogledov: 929; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

6.
Uporaba molekulskih markerjev pri določevanju kultivarjev in sledenju hipotetičnih starodavnih genotipov malin
Vesna Novak, 2015, doktorsko delo/naloga

Opis: Naša raziskava je imela dva dela. V 1. delu smo proučevali genetske odnose med malinjaki (Rubus idaeus L.), zbranimi okoli nekaterih karakterističnih srednjeveških gradov, kartuzijanskih samostanov in v bližnjih vaseh. V 2.delu smo enako raziskavo opravili s sedmimi novejšimi kultiviranimi sortami, ki izvirajo iz Bolgarije, Francije, Slovenije in Švice, in z metodo s prstnimi odtisi s pomočjo mikrosatelitskih markerjev identificirali sorte. Predvidevali smo, da bi genotipe hipotetičnih srednjeveških malinjakov lahko zasledili ob ostankih srednjeveških naselij. Ti genotipi so preživeli v naravnih razmerah brez generativnega razmnoževanja vsaj 3 stoletja. Analiza je temeljila na mikrosatelitskih markerjih. Identificirali smo 155 alelov, povezanih z 18 mikrosatelitskimi lokusi. Dendrogram je razvrstil analizirane genotipe iz 1. dela raziskave v 7 glavnih skupin. Analize so pokazale, da sta bila najverjetnejša srednjeveška genotipa zbrana blizu 2 kartuzijanskih samostanov: Žiče in Jurklošter. Morfološko sta si bila podobna, primitivne in bujne rasti, vendar ne povsem divja genotipa. Iz podatkov, ki bazirajo na velikosti alelov, smo izbrali specifične mikrosatelitske lokuse (6 ali 7 izbranih lokusov), za vsako od 7-ih proučevanih sort. S kombinacijo uporabljenih mikrosatelitskih lokusov, smo dobili sortno specifičen »prstni odtis« za posamezne sorte, ki je omogočil njihovo identifikacijo.
Ključne besede: identifikacija sort, molekulski markerji, mikrosateliti, rdeči malinjak, Rubus idaeus, hipotetski srednjeveški genotipi
Objavljeno: 28.01.2015; Ogledov: 938; Prenosov: 151
.pdf Celotno besedilo (4,46 MB)

7.
8.
Redke vrste gnezdečih ptic v Sloveniji
Franc Janžekovič, 2004, izvirni znanstveni članek

Ključne besede: ptice, ornitologija, Slovenija, redke vrste, oblike redkosti, gnezdilke, Rdeči seznam
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 646; Prenosov: 20
URL Povezava na celotno besedilo

9.
VPLIV REVŠČINE NA ZDRAVJE LJUDI IN PATRONAŽNO VARSTVO
Sara Kranvogl, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Revščina je vse večji problem sodobne družbe. Vedno več posameznikov in družin prestopa prag revščine oziroma je le-ta pri njih že globoko zakoreninjena. Še posebej ogrožena je tista populacija ljudi, pri katerih je tako imenovani tihi »zajedavec« spregledan in počasi, a vztrajno načenja človekovo zdravje in pri katerih zaradi pomanjkanja pada kakovost življenja. Pri odkrivanju revščine je patronažna medicinska sestra pomemben člen, saj ima s svojimi obiski na domu prednostno vlogo pravočasnega odkrivanja revščine in socialne izoliranosti. Kompetentnost patronažne medicinske sestre pri reševanju revščine je majhna, vendar je »posredovalka« ali pobudnica pomoči. Posreduje med službami in se zaveda pomembnosti in moči multidisciplinarnega sodelovanja, da se doseže celovitost, ki pomaga reševati problem revščine. Metodologija raziskovanja: V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. V raziskavi smo uporabili neeksperimentalno kvantitativno raziskovalno metodo družboslovnega raziskovanja, pri kateri smo iskali odgovore na vprašanja s pomočjo polstrukturiranega intervjuja in strukturnega anonimnega vprašalnika, ki je vseboval 10 zaprtih, 5 polodprtih vprašanj in eno odprto vprašanje. Rezultati: S pomočjo raziskave smo ugotovili, da se z revščino povečuje tveganje za nastanek kroničnih bolezni, oziroma so le-te že nastale. Da bi posledice revščine bile čim manjše, patronažne medicinske sestre delujejo multidisciplinarno. V Upravni enoti Lenart se patronažne medicinske sestre poleg Centra za socialno delo tesno povezujejo še z Rdečim križem, kjer so aktivistke. Raziskava, ki smo jo izvedli na Okrajnem združenju Rdečega križa Lenart, je pokazala, da aktivno delovanju nikakor ne zadostuje potrebam socialno ogroženega prebivalstva v Upravni enoti Lenart. Sklep: Revščina načenja zdravje, zato je pomembno pravočasno odkrivanje in primerno obravnavanje. Zaradi prikritih primerov revščine in pogoste pridružitve socialne izključenosti le-ta predstavlja vse večjo problematiko. K uspešnosti reševanja revščine patronažna medicinska sestra pripomore z individualnim in celostnim pristopom k družini ter posredniško sodeluje z organizacijami, ki so usposobljene za pomoč ljudem v stiski.
Ključne besede: patronažna zdravstvena nega, revščina, zdravje, socialna izključenost, patronažna medicinska sestra, Rdeči križ
Objavljeno: 21.03.2016; Ogledov: 1051; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

10.
Ugotavljanje okusnosti listov na primeru modelnega herbivora
Nina Greiner, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali morfološko-funkcionalno potezo (MFP), in sicer okusnost listov na primeru modelnega herbivora. Naša raziskava je bila osnovana na 600 rastlinskih vzorcih, ki so zajemali kulturne in travniške rastline. Kot modelni herbivor smo izbrali rdečega lazarja (Arion rufus L.). Prvotno smo primerjali testne vzorce vseh rastlinskih vrst z njihovimi kontrolami. Ugotovili smo, da so herbivori najmanj objedali liste rastlinskih vrst Rubis idaeus L., Melissa officinalis L. in Cucumis sativus L., najpogosteje pa so se prehranjevali z listi vrst Taraxacum officinale L. in Erigeron annuus L.. V skladu z našimi predvidevanji so herbivori najmanj objedli liste rastlin s prisotnostjo sekundarnih sprememb celične stene, epidermalnimi tvorbami ter nizko hranilno vrednostjo. V nasprotju z našimi pričakovanji pa prisotnost sekundarnih metabolitov v listih ni imela vpliva na sam izbor herbivora. V naši raziskavi smo tudi ugotovili, da se modelni herbivor raje prehranjuje z izbranimi travniškimi rastlinskimi vrstami kot pa s kulturnimi.
Ključne besede: Morfološko-funkcionalne poteze (MFP), rdeči lazar (Arion rufus), travniške rastline, kulturne rastline
Objavljeno: 11.11.2016; Ogledov: 424; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici