| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
FENOLNE SPOJINE IN BETALAINI IZ RDEČE PESE TER KINETIKA RAZPADA
Katja Golob, 2010, diplomsko delo

Opis: S predhodno termično obdelavo in liofilizacijo smo stabilizirali vzorce. Z metodo konvencionalne šaržne ekstrakcije smo pripravili ekstrakte iz različno obdelanih vzorcev rdeče pese. Ekstrakcijo smo izvajali pri konstantnem mešanju na magnetnem mešalu, pri sobni temperaturi, zavarovano pred vdorom dnevne svetlobe, dve uri. Vzporedno smo analizirali tudi vzorce neekstrahiranega materiala rdeče pese. Vzorce smo v daljšem časovnem obdobju izpostavljali različnim procesnim parametrom, kot sta svetloba in sobna temperatura. Določali smo koncentracije celokupnih fenolov, celokupnih flavonoidov in antioksidativno aktivnost po dveh metodah (β-karotensko in radikalsko metodo) ter procentualno razmerje betalainov (razmerja betaksantinov in vulgaksantinom v rdeči pesi) smo določevali s pomočjo spektrofotometričnih metod. Kinetiko razpada oz. spreminjanja koncentracije s časom, smo določevali s pomočjo metode inkubacije vzorcev pri različnih temperaturah, in sicer pri temperaturah 20 ËšC, 40 °C in 60 °C. Kinetiko smo spremljali tako, da smo v različnih časovnih intervalih merili absorbance raztopin vzorcev pri absorpcijskih maksimumih, pri valovnih dolžinah λmax530 nm in λmax480 nm.
Ključne besede: Konvencionalna ekstrakcija, rdeča pesa, celokupni fenoli, celokupni flavonoidi, antioksidativna aktivnost, vsebnost betalainov, kinetika spreminjanja koncentracije vzorcev rdeče pese v odvisnosti od pogojev skladiščenja
Objavljeno: 26.11.2010; Ogledov: 2833; Prenosov: 172
.pdf Celotno besedilo (4,28 MB)

2.
Preizkušanje organskih gnojil dovoljenih v ekološki pridelavi rdeče pese (Beta vulgaris L. var. conditiva Alef.)
Sandra Munda, 2010, diplomsko delo

Opis: V letih 2005 in 2007 je bil na ekološki kmetiji Zel v Jastrebcih pri Kogu v občini Ormož izveden poljski poskus z rdečo peso s sedmimi gnojilnimi obravnavanji (Stallatico, Agrovit, Bioorganic, Biosol, bučne pogače, krmni grah, NGK granulat) ter kontrolna parcela, ki ni bila pognojena. Proučevan je bil vpliv različnih organskih gnojil, dovoljenih v ekološki pridelavi, na pridelek rdeče pese, število korenov, maso listov, morfološke lastnosti (obseg, premer, višina korena, število vidnih kolobarjev v preseku korena), vsebnost suhe snovi ter količina mineralnega dušika v tleh po spravilu pridelka. Količina dodanega gnojila je temeljila na izračunu oz. razliki ciljne vrednosti za rdečo peso, tj. 200 kg N/ha ter trenutnega stanja dušika v tleh, ki je v letu 2005 znašalo 44,55 kg N/ha, 2007 pa 98,08 kg N/ha. V letu 2005 gnojenje z okoljskega vidika ni bilo problematično, saj je bila vsebnost mineralnega dušika po spravilu pridelka pod 60 kg N/ha, v letu 2007 pa so vse vrednosti presegale dovoljeno vrednost. Proučevana gnojila so statistično značilno vplivala na višino pridelka in na morfološko lastnost — število vidnih kolobarjev v preseku, pri vseh merjenih parametrih je bil statistično značilen vpliv leta. Masa korenov je bila med 49,50 kg/10 m2 pri uporabi bučnih pogač in 34,90 kg/10 m2 pri uporabi NGK granulata. Največ kolobarjev v preseku korena je bilo vidnih pri gnojenju z bučnimi pogačami (4,72) in najmanj pri kontroli ter gnojilu Stallatico, (4,25). Pridelek suhe snovi je bil med 3337,91 kg/ha pri uporabi NGK granulata in 8587,71 kg/ha pri gnojenju z gnojilom Bioorganic.
Ključne besede: rdeča pesa, organsko gnojilo, ekološko pridelovanje, pridelek, morfološke lastnosti, suha snov
Objavljeno: 11.01.2011; Ogledov: 3286; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
Nitrati v zelenjavi in spremembe v vsebnosti po skladiščenju in procesiranju
Alenka Hmelak Gorenjak, 2015, doktorska disertacija

Opis: Namen disertacije je bil določitev realnih izhodišč za oceno vnosa nitratov s svežo, skladiščeno in procesirano zelenjavo in postavitev smernic za njegovo zmanjšanje. V ta namen smo validirali metodi za določanje nitratov s tekočinsko kromatografijo: EN 12014-4 in metodo po Chengu in Tsangu ter ju primerjali s standardno spektrofotometrično metodo EN 12014-7. Z validiranimi metodami smo določili vsebnost nitratov v vzorcih solate (Lactuca sativa L.), regrata (Taraxacum officinale agg. F.H. Wigg), špinače (Spinacia oleracea L.), belega zelja (Brassica oleracea var. capitata L. convar. capitata (L.) Alef. var. capitata L. fo. alba DC.), rdeče pese (Beta vulgaris L. subsp. vulgaris var. conditiva Alef., syn. B. vulgaris L. var. cruenta Wittm.) in krompirja (Solanum tuberosum L.). V raziskavo smo zajeli vzorce zelenjave različne pridelave, v različnih letnih časih, različnega izvora in sort. Vsebnost nitratov smo določili v v zorcih surove, skladiščene in procesirane zelenjave. Postopke obdelave zelenjave smo izvedli z 11 različnimi tehnikami v veliki kuhinji pod kontroliranimi pogoji in v velikih kisarnah zelja. Zaključke disertacije smo podali na osnovi analize 1043 podatkov o vsebnosti nitratov, nitritov (določeni po Griessu) in vitamina C (določen s tekočinsko kromatografijo s PDA detekcijo). Vsebnosti nitratov v vseh analiziranih vzorcih so znašale od 14 do 7513 mg/kg sveže snovi. Najvišje vsebnosti nitratov smo določili v rdeči pesi (2816 mg/kg), sledijo špinača (1682 mg/kg), solata (1529 mg/kg), belo zelje (374 mg/kg), regrat (195 mg/kg) in krompir z najnižjo določeno vsebnostjo nitratov (143 mg/kg). Shranjevanje ni imelo značilnega vpliva na vsebnost nitratov in nitritov v solati. Razmerje vsebnosti vitamin C/nitrat se je med skladiščenjem krompirja značilno znižalo za 48 %. Za oceno vnosa nitratov v človeški organizem je potrebno upoštevati vpliv tehnik obdelave na znižanje ali zvišanje vsebnosti nitratov glede na svežo zelenjavo. Po kuhanju upoštevamo 53 % znižanje vsebnosti nitratov za špinačo, 24 % znižanje za fermentirano zelje in 10 % za neolupljeno rdečo peso. Blanširanje špinače vpliva na 36 % znižanje vsebnosti nitratov, sotiranje na 25 % povišanje. Pripravljen pire iz kuhane špinače vsebuje 60 % manj nitratov kot sveža špinača, pire iz dušene špinače 30 % manj. Med fermentacijo zelja se vsebnost nitratov ni značilno spremenila. Na vnos nitratov v človeški organizem imata glavni vpliv vrsta zaužite zelenjave in način priprave.
Ključne besede: nitrati, solata, Lactuca sativa, špinača, Spinacia oleracea, belo zelje, Brassica oleracea var. capitata fo. alba, rdeča pesa, Beta vulgaris subsp. vulgaris var. conditiva, krompir, Solanum tuberosum, skladiščenje, procesiranje
Objavljeno: 16.02.2015; Ogledov: 1960; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (3,76 MB)

4.
Senzorične lastnosti rdeče pese in zelja v odvisnosti od načina kmetijske pridelave
Andreja Hedl, 2012, diplomsko delo

Opis: Senzorične lastnosti so bile preučevane pri rdeči pesi (Beta vulgaris L. cv. 'Rote Kügel') in belem zelju (Brassica oleracea L. var. capitata f. alba cv. 'Kranjsko okroglo'), pridelanih v različnih pridelovalnih sistemih. Vzorci so bili pridobljeni iz ekološkega (EKO), integriranega (INT), biodinamičnega (BD) in konvencionalnega (KON) pridelovalnega sistema ter kontrole - brez uporabe fitofarmacevtskih sredstev in gnojil (K). Senzorično ocenjevanje je bilo izvedeno s pomočjo nešolanih ocenjevalcev, ki so na podlagi 9-stopenjske lestvice ocenjevali všečnost vzorcev. Preučevani parametri so bili barva, vonj, okus, splošni vtis in pripravljenost za nakup. Pri rdeči pesi je način kmetijske pridelave statistično značilno vplival na barvo. Barva biodinamične (ocena 6,38) in kontrolne (6,56) rdeče pese je statistično značilno boljše ocenjena kot barva integrirano (5,82) pridelane rdeče pese. Pri zelju so bile statistično značilne razlike pri vseh parametrih, razen pri pripravljenosti za nakup. Glede okusa je bilo zelje iz biodinamične pridelave (6,00) statistično značilno boljše ocenjeno. Slabše sta bila ocenjena vzorca zelja iz kontrole (5,27) in ekološke (5,26) pridelave. Opažene so bile tudi razlike med ocenami rdeče pese, glede na starostno skupino in izobrazbo. Pri zelju so se razlike pokazale v ocenah med spoloma in med ocenjevalci z različno stopnjo izobrazbe.
Ključne besede: pridelovalni sistemi, kakovost hrane, senzorične lastnosti hrane, rdeča pesa, zelje
Objavljeno: 23.10.2012; Ogledov: 1152; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

5.
EKSTRAKCIJA BETALAINOV IZ PLODOV RDEČE PESE IN SADEŽEV KAKTUSA OPUNCIJE
Anja Čepin, 2012, diplomsko delo

Opis: Prehrambna in farmacevtska industrija vse bolj stremita k uporabi naravnih barvil, kot so betalaini, saj so v primerjavi s sinteznimi barvili neškodljiva, imajo celo pozitiven vpliv na človeški organizem. Betalaini so zelo raziskalni zaradi intenzivne barve in antioksidativnih lastnosti, ki zmanjšujejo nastanek raka in utrujenost. Znano je, da sta največji vir betalainov rdeča pesa Beta vulgaris in kaktus Opuntia ficus-Indica. V diplomski nalogi smo v plodovih rdeče pese in sadežih kaktusa določali vsebnost betalainov in fenolov s spektrofotometrično metodo. Preverili smo antioksidativno aktivnost ekstraktov s »Photochem-om«. Analize smo izvajali v ekstraktih sveže pese, liofilizirane (liof.) pese in liof. kaktusa. Liof. pesi in liof. kaktusu smo predhodno odstranili vodo s postopkom liofilizacije in stabilizirali vzorce. Sveža pesa vsebuje 85,7 % vode, kar smo določili s halogensko tehtnico. Ekstrakte smo pridobili s konvencionalno ekstrakcijo pri sobni temperaturi brez vpliva svetlobe, s pomočjo vode, acetona in etanola, ter z vodo, etanolom in acetonom z dodatkom stabilizatorja (0,01 % askorbinske kisline in 0,05 % citronske kisline). Ugotavljali smo vpliv svetlobe in dodatka kisline na izkoristek ekstrakcije in vsebnost in stabilnost betalainov.
Ključne besede: rdeča pesa, kaktus Opuntia ficus-indica, konvencionalna ekstrakcija, betalaini, celokupni fenoli, antioksidativnost
Objavljeno: 07.02.2013; Ogledov: 1445; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

6.
7.
8.
Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici