| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 51
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Beljakovinski označevalci vnetja v kliničnem točkovnem sistemu tveganja, ki napoveduje preživetje pri bolnikih po resekciji jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke
Irena Plahuta, 2024, doktorska disertacija

Opis: Izhodišča: Jetrni zasevki raka debelega črevesa in danke so še vedno terapevtski izziv. Poleg zamejitve bolezni in njene resektabilnosti nam pri izboru bolnikov lahko pomagajo klinični točkovni sistemi tveganja. Manjkajoči dejavniki preprečijo uporabo teh sistemov ali onemogočajo njihovo presojo. Liverpoolski točkovnik vsebuje sistemski vnetni odziv, izražen kot razmerje med nevtrofilci in limfociti. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali lahko to razmerje nadomestimo z beljakovinskimi označevalci vnetja in dosežemo prognostično veljavnost prilagojenega modela. Materiali in metode: Retrospektivna klinična raziskava je zajela 371 bolnikov, ki so imeli v letih 2000–2020 prvo resekcijo jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke. Šest dejavnikov preživetja iz Liverpoolskega točkovnika in tri kandidatne beljakovinske označevalce (C-reaktivni protein, albumin in fibrinogen) smo razvrstili z analizo preživetja po Kaplan-Meierju, integralom Is ter Coxovo uni- in multivariatno regresijsko analizo. Nato smo oblikovali končni Coxov multivariatni regresijski model in z metodo po Kaplan-Meierju izračunali preživetje. Rezultati: C-reaktivni protein je po vseh štirih metodah razvrščanja na tretjem mestu med devetimi dejavniki preživetja, ima visoko napovedno vrednost in je stabilen v multivariatnih modelih. Povprečno celokupno preživetje bolnikov s povišano vrednostjo C-reaktivnega proteina je krajše za 21,6 meseca. V končnem modelu znaša mediano celokupno preživetje bolnikov 40 mesecev. Mediano celokupno preživetje bolnikov v skupini z nizkim tveganjem je 54 mesecev, v skupini z visokim tveganjem pa 31 mesecev. Zaključek: C-reaktivni protein lahko nadomesti razmerje med nevtrofilci in limfociti v raziskavah potrjevanja kliničnega točkovnega sistema tveganja, ki napoveduje preživetje bolnikov po resekciji jetrnih zasevkov raka debelega črevesa in danke.
Ključne besede: Rak debelega črevesa in danke, jetrni zasevki, vnetni odziv, preživetje, razvrščanje
Objavljeno v DKUM: 17.05.2024; Ogledov: 138; Prenosov: 13
.pdf Celotno besedilo (2,14 MB)

2.
Analiza gruč kemijskega prostora protibakterijskih učinkovin : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa I. stopnje
Aljaž Knez, 2023, diplomsko delo

Opis: Vsi smo se že vsi vsaj enkrat soočili z bakterijsko okužbo, katero zdravljenje je potekalo z antibiotiki, ki smo ga v diplomskem delu uporabljali kot sinonim za protibakterijske učinkovine. Protibakterijske učinkovine se od ostalih zdravil razlikujejo predvsem po drugačnih fizikalno kemijskih lastnostih, delovanju, cilju delovanja, spektru delovanja in uporabi. Zlati dobi razvoja antibiotikov je zaradi vse hitrejše odpornosti bakterij sledila temačna doba, v kateri farmacevtska podjetja zaradi negotovosti in dragega razvoja niso želela vlagati v razvoj antibiotikov. Raje so se posvečala zdravilom, ki so jim predstavljala večjo gotovost in boljši zaslužek. Tako je bakterijska rezistenca postala ena največjih globalnih težav javnega zdravstva v 21. stoletju. Bolj kot na sam razvoj novih antibiotikov smo se osredotočili na predstavitev mehanizmov bakterijske rezistence in predvsem iskali rešitve kako se soočiti z bakterijam. Preučili smo kemijski prostor glede na izračunani set kemijskih deskriptorjev. Nato pa izvedli kemoinformacijsko analizo gruč in ugotovili, da poleg izračunanega za uspešno kvalifikacijo potrebujemo tudi strukturne informacije. Pri analizi kemijskega prostora smo opazili, da sta kemijska prostora protibakterijskih učinkovin in ostalih zdravil različna. Rezultati bodo koristili pri nadaljnji kemijski analizi in razvoju novih antibiotikov. Edinstven pristop pri razvoju zdravil v zgodnjih fazah predstavlja kemoinfomatika, ki bo v prihodnosti predstavljala ključen dejavnik, ki bo prihranil čas in denar.
Ključne besede: protibakterijske učinkovine, antibiotiki, bakterijska rezistenca, kemijski prostor, kemoinformatika, razvrščanje antibiotikov v gruče
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 300; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (4,13 MB)

3.
Algoritem SA-IS za tvorbo priponskega polja : diplomsko delo
Daniel Kvar, 2022, diplomsko delo

Opis: Priponsko polje je podatkovna struktura, ki nam zelo učinkovito pomaga, kadar želimo izvajati določene operacije nad nizi, kot recimo: iskanje vzorca v nizu, iskanje najdaljšega ponavljajočega se niza in podobne. Obstaja več algoritmov za tvorbo priponskega polja. Algoritem SA-IS obljublja njegovo konstrukcijo v linearnem času, majhno prostorsko zahtevnost in hitrost v praksi. V diplomskem delu bomo najprej analizirali delovanje algoritma, sledila bo implementacija, testiranje in merjenje časa CPU ter porabo pomnilnika implementiranega algoritma.
Ključne besede: računalništvo, algoritem, podatkovna struktura, priponska polja, inducirano razvrščanje, časovna zahtevnost
Objavljeno v DKUM: 25.08.2022; Ogledov: 1036; Prenosov: 166
.pdf Celotno besedilo (1,37 MB)

4.
Analiza kazalnikov gospodarskega razvoja in kvalitete življenja v Evropski uniji
Lea Žižek, 2020, magistrsko delo

Opis: Vsako gospodarstvo se srečuje z različnimi družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi problemi. Ti se od države do države razlikujejo in imajo različno stopnjo kompleksnosti oziroma težavnosti, kar se odraža v oteženem uresničevanju raznih dolgoročnih globalnih ciljev, ki se dandanes vse bolj osredotočajo na trajnostni vidik kot najprimernejšo pot za svetovni razvoj. Manj razvite države imajo pri doseganju teh ciljev večje težave kot razvite države. Tako se oboje ob tem srečujejo s takšnimi ali drugačnimi izzivi, s katerimi se razvitejše države zagotovo lažje spoprijemajo. Tukaj pa se pojavi vprašanje, katere države so manj oziroma bolj razvite od drugih. Za opredeljevanje gospodarskega razvoja razne organizacije v osnovi povečini uporabljajo podobne kazalnike s področja življenjskega standarda, zdravja in izobrazbe, to so na primer bruto domači proizvod, pričakovano trajanje življenja in povprečno število let izobraževanja. Na podlagi teh kazalnikov so posamezne institucije oblikovale indekse, s katerimi se enostavno izmeri gospodarski razvoj. Osnovnega je izoblikovala Organizacija združenih narodov in se imenuje indeks človekovega razvoja. V okviru te in tudi drugih organizacij so ta indeks posodabljali ter ga na različne načine nadgrajevali, na primer s prilagoditvijo neenakosti, z vključujočimi komponentami in vplivom na okolje. Izboljšane oblike slednjega so neenakosti prilagojen indeks človekovega razvoja, indeks vseobsegajočega razvoja, indeks srečnega planeta in indeks boljšega življenja. V magistrskem delu se posvetimo predstavitvi pomembnih kazalnikov gospodarskega in trajnostnega razvoja ter kvalitete življenja. V okviru tega pojasnimo tudi računanje naštetih indeksov, kjer se poleg teh lotimo tudi razlage indeksa trajnostnega razvoja, ki je relativno novejša različica in meri gospodarski razvoj s poudarkom na trajnosti. Svetovna banka, Organizacija združenih narodov in Mednarodni denarni sklad pa imajo izoblikovane klasifikacije za razvrščanje držav po razvitosti, ki omogočajo enostavno organiziranje držav v skupine za lažje opravljanje analiz. Po vzoru preučene tematike oblikujemo svoj indeks razvoja, česar se lotimo z analizo 28 držav Evropske unije po posameznih izbranih kazalnikih. Indeks razvoja na prvi pogled izgleda podoben indeksu trajnostnega razvoja, ki pa smo mu dodali za nas izredno pomembno komponento, to je subjektivno merilo splošnega zadovoljstva z življenjem. Glede na posamezne kazalnike so imele najboljše rezultate Avstrija, Švedska, Finska, Luksemburg, Danska in Irska. Obratno pa so najslabši rezultati bili v Bolgariji, na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem, Slovaškem, Poljskem, v Italiji in Romuniji. Kasneje pa so glede na iz geometrijske sredine pridobljen indeks razvoja padle v skupino z visokim gospodarskim razvojem Švedska, Danska in Finska, v skupino z nizkim razvojem pa Bolgarija, Romunija, Italija, Nemčija, Malta, Grčija in Madžarska. Vse ostale države EU-28 pa so srednje gospodarsko razvite.
Ključne besede: gospodarski razvoj, kakovost življenja, trajnostni razvoj, klasifikacija za razvrščanje držav, indeks gospodarskega razvoja
Objavljeno v DKUM: 25.08.2020; Ogledov: 1667; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

5.
Analiza procesa vodenja proizvodnje v podjetju Rofram d.o.o. : diplomsko delo
Iva Živković, 2020, diplomsko delo

Opis: V današnjem času, ko vsaka sekunda šteje, je za podjetje zelo pomembno in velik izziv kako obstati na trgu. Konkurenca je vedno večja, kupci vse bolj zahtevni, še posebej z zahtevami po znižanju cen izdelkov. Podjetje mora pri tem stalno »ohranjati ravnovesje« oziroma mora biti kolikor se da optimalno. Namen moje naloge je bil, da na konkretnem primeru in z jasnim ciljem uporabim znanje, ki sem ga pridobila na fakuleti. Diplomska naloga se nanaša na zmanjševanje pretočnih časov naročil, vodenje zalog materiala ter razmeščanja delovnih nalogov za istega kupca pri zasedenih kapacitetah. Za analizo vodenja zalog sem uporabljala metodo vodenja zalog materiala pri konstantni porabi, pri zmanjševanju pretočnih časov pa sem se usmerila na metodi »skrajšanje pretočnega časa z istočasnim izvajanjem operacij« ter »skrajšanje pretočnega časa s prekrivanjem operacij«. K razmeščanju delovnih nalogov sem pristopila s hervističnimi prednostnimi pravili. Z izračunom in priloženimi postopki iz teorije ter s pomočjo mentorjev sem skušala podjetju pomagati v procesu izvajanja naročila.
Ključne besede: vodenje proizvodnje, zaloge, pretočni časi, delovni nalog, optimizacija, razvrščanje
Objavljeno v DKUM: 13.07.2020; Ogledov: 1171; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (1,73 MB)

6.
Razvrščanje v prvem starostnem obdobju
Nina Fajfar, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu Razvrščanje v prvi starostni skupini smo želeli ugotoviti, kakšne so zmožnosti razvrščanja v Carrollov in drevesni diagram pri otrocih prve starostne skupine. V teoretičnem delu smo opisali vlogo matematike v predšolskem obdobju. Pri tem smo se osredotočali predvsem na vlogo vzgojitelja in na to, kakšno vlogo ima pri tem okolje. Prav tako smo opisali, kakšno vlogo ima pri tem kurikulum za vrtce. V nadaljevanju smo obravnavali vsebine, ki jih otroci srečujejo pri matematiki v vrtcu. V drugem delu, torej v empiričnem delu diplomske naloge, smo v osmih pod poglavjih predstavili naše ugotovitve. Preverjali smo, kako dobro otroci med 2. in 3. letom starosti razvrščajo v Carrollov in drevesni diagram. Rezultati so pokazali, da imajo otroci prvega starostnega obdobja še kar nekaj težav pri razvrščanju – predvsem z razpoznavanjem simbola in posledično s pravilnim razvrščanjem v diagrame.
Ključne besede: predšolski otroci, prvo starostno obdobje, razvrščanje, Carrollv diagram, drevesni diagram.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2019; Ogledov: 6596; Prenosov: 552
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

7.
Razvrščanje naročil v proizvodnji podjetja elektro industrije
Boštjan Budja, 2019, magistrsko delo/naloga

Opis: Osnovni cilj proizvodnje je zagotoviti izdelke kupcem v dogovorjenih dobavnih rokih ob minimalnih stroških. Pri doseganju teh ciljev si lahko pomagamo z optimalnim razvrščanjem kapacitet. Podjetja morajo biti čim bolj fleksibilna in se zaradi konkurence pripravljena odzvati na spremembe kar se da hitro. Dinamično razvrščanje proizvodnje v malih in srednje velikih podjetjih je eden izmed najbolj zahtevnih kombinatoričnih optimizacijskih problemov, saj je izjemno kompleksno in presega človeške sposobnosti. Praktična vrednost razvrščanja se kaže neposredno pri višanju izkoristka proizvodnih resursov in s tem povezanem nižanju proizvodnih stroškov podjetja. V teoretičnem delu smo predstavili bistvene značilnost naročniške proizvodnje, podali teorijo s področja razvrščanja opravil in opisali prednostna oz. prioritetna pravila za razvrščanje delovnih nalogov. V praktičnem delu pa smo na primeru obravnavanega podjetja z naročniško proizvodnjo uporabili različna pravila razvrščanja in iskali optimalno možnost.
Ključne besede: proizvodnja po naročilu, dinamično razporejanje proizvodnje, prednostna pravila, planiranje (terminiranje) proizvodnega procesa, razvrščanje, optimizacija, Lekin
Objavljeno v DKUM: 30.07.2019; Ogledov: 1203; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (3,81 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

8.
Prikaz delovanja večopravilnega sistema v realnem času : diplomsko delo
Marko Pašalić, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so opisane lastnosti večopravilnega vgrajenega sistema, opravila in njihovi atributi, delovanje strategij razvrščanja v večopravilnem sistemu ter delovanje programa. Za prikaz delovanja razvrščevalnika pri različnih scenarijih je bil nadgrajen program, ki izvede simulacijo razvrščanja opravil, katere rezultati so prikazani v ganttovem diagramu. Končni rezultat je aplikacija, napisana v programskem jeziku Java, ki omogoča prikaz razvrščanja opravil z dodanimi kritičnimi območji. Delovanje kritičnih območij je bilo implementirano pri strategijah razvrščanja EDF in priority. V primeru EDF smo tudi razširili analizo razvrstljivosti z upoštevanjem kritičnih območij in preklopnih časov za podani scenarij.
Ključne besede: vgrajeni sistemi, večopravilni sistem, strategije razvrščanja, razvrščanje opravil, aplikacija v Javi, kritično območje
Objavljeno v DKUM: 23.05.2019; Ogledov: 1442; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

9.
Sistem strojnega vida za prepoznavo površinskih napak
Marcel Petek, 2019, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo podaja pregled metod za propoznavo površinskih napak na obdelovancih. Objekti opazovanja so krmilne tipke, podsklop ohišij v elektroomaricah. Predstavljene bodo tri metode razvrščanja krmilnih tipk v dober in slab razred. Zajemanje slik je bilo opravljeno s pomočjo laboratorijske opreme, saj so elementi opreme višjega cenovnega razreda. Namen magistrske naloge je v bazah slik krmilnih tipk z različnimi metodami prepoznati napake in jih razvrstiti v pripadajoči razred. Zaradi specifičnosti problematike zaznavanja so se metode prilagajale problemu. Uporabili smo metode prepoznave napak na nadzorovan in nenadzorovan način, torej globinsko učenje z uporabo nevronske mreže, avtoenkoderja in klasično pragovno metodo z uporabo različnih detektorjev robov in preglednih tabel. Omenjene globoke metode se dandanes ne uporabljajo v veliki meri za industrijske namene. Metode so se namreč izboljšale do te mere, da veliki koncerni, kot so IBM, Google, Facebook, uporabniku napram preteklim iskalnim nizom v brskalniku predlagajo, kaj naj bi iskal po svetovnem spletu. Za izbiro globokega učenja namesto genetskega ali algoritma rojev delcev smo se odločili izključno zaradi hitre prilagoditve programa na vhodne parametre in razvoja programa od preteklosti, ko je nivo globine nevronskih mrež bila samo ena prikrita plast z enim nevronom, do danes, ko se lahko nivo adaptivno spreminja glede na vhodno problematiko. Dostopni algoritmi za zaznavanje defektov na teksturah, ki smo jih preizkusili v komercialnih paketih (Vision NI), niso bili učinkoviti za detekcijo teh nepravilnosti. To je motivacija za raziskovanje učinkovitosti drugih pristopov in za primerjavo učinkovitosti. S primerjavo metod bomo za nadaljnje raziskovanje izbrali tisto, ki bo dosegla cilj, 95-odstotno stopnjo natančnosti razvrstitve v razreda dober in slab. Začetni cilj razvrstitve smo uspeli dosečti z uporabo globokega učenja nevronskih mrež.
Ključne besede: avtoenkoder, strojni vid, razvrščanje, globoko učenje, nevronska mreža
Objavljeno v DKUM: 19.02.2019; Ogledov: 1850; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (5,01 MB)

10.
Analiza procesa vodenja proizvodnje v podjetju sems d.o.o.
Saša Stojko, 2017, diplomsko delo

Opis: V gospodarstvu se še vedno občuti kriza, zato je zelo pomembno, da podjetja na trgu ostanejo konkurenčna, ob tem pa dosegajo svoje temeljne proizvodne cilje. Receptov za doseganje teh ciljev je več, eden izmed glavnih pa je prav gotovo uspešno vodenje proizvodnje, ki predstavlja v podjetju temeljno funkcijo, okoli katere se nadalje odvijajo vse ostale aktivnosti. Prav zaradi tega razloga sem se odločila, da opravim analizo procesa vodenja v podjetju, v katerem sem zaposlena. Tako sem v prvem delu diplomske naloge predstavila teoretične osnove vodenja proizvodnje. Najprej je predstavljeno podjetje, nato so opisane še druge teme, kot sta priprava in nadzor proizvodnje. Nato sem se osredotočila na proces vodenja proizvodnje, pri čemer so podane bistvene stvari od prihoda naročila, do načrtovanja proizvodnega programa. Drugi del diplomskega dela zajema trenutno stanje v podjetju Sems d. o. o., kamor je vključen tudi program JobDISPO. Postopek je prikazan od predaje dokumentacije do izdelave končnega izdelka. S to nalogo bi želela podjetju prikazati metode, ki bi jih bilo možno vpeljati v podjetje in bi bile v pomoč pri proizvodnem procesu.
Ključne besede: priprava proizvodnje, delovna dokumentacija, nadzor, terminsko planiranje, razvrščanje, delovni nalog, JobDISPO
Objavljeno v DKUM: 12.09.2017; Ogledov: 1427; Prenosov: 262
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

Iskanje izvedeno v 2.46 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici