Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Namen te raziskave je ugotoviti, kako lahko uporaba tehnik strojnega učenja izboljša procese upravljanja nalog v projektnih dejavnostih podjetij. Študija je bila izvedena z uporabo metodologije CRISP-DM na podatkih iz dveh virov o projektih Jira. Glavni koraki priprave podatkov so vključevali čiščenje podatkov, tokenizacijo, lematizacijo in uravnoteženje. Modeliranje je bilo izvedeno z uporabo petih klasifikatorjev: Random Forest, SVC (angl. support vector classifier), Logistic Regression, Gradient Boosting in kNN. Upoštevani so bili različni pristopi k razvrstitvi podatkov: razvrstitev v dva, tri in štiri razrede. Analiza je pokazala, da čiščenje podatkov iz tehničnih informacij ne vpliva na rezultate razvrščanja. Uravnoteženje je izboljšalo rezultate. Po našem mnenju je razvrstitev podatkov v dva, tri in celo štiri razrede pokazala dobre rezultate. Uvedba sentimentalne sestavine v model ni izboljšala rezultatov razvrščanja. Menimo, da je bil cilj raziskave dosežen. Nadaljnje raziskave so lahko usmerjene v izboljšanje algoritmov za čiščenje opisov projektnih nalog iz tehničnih informacij. Naši rezultati in priporočila bodo pripomogli k izboljšanju procesov upravljanja nalog v projektih in povečanju njihove učinkovitosti.
Ključne besede: vodenje projektov, strojno učenje, prioriteta nalog, algoritmi za razvrščanje
Objavljeno v DKUM: 05.07.2024; Ogledov: 93; Prenosov: 22
Celotno besedilo (6,35 MB)

Opis: Vsi smo se že vsi vsaj enkrat soočili z bakterijsko okužbo, katero zdravljenje je potekalo z antibiotiki, ki smo ga v diplomskem delu uporabljali kot sinonim za protibakterijske učinkovine. Protibakterijske učinkovine se od ostalih zdravil razlikujejo predvsem po drugačnih fizikalno kemijskih lastnostih, delovanju, cilju delovanja, spektru delovanja in uporabi. Zlati dobi razvoja antibiotikov je zaradi vse hitrejše odpornosti bakterij sledila temačna doba, v kateri farmacevtska podjetja zaradi negotovosti in dragega razvoja niso želela vlagati v razvoj antibiotikov. Raje so se posvečala zdravilom, ki so jim predstavljala večjo gotovost in boljši zaslužek. Tako je bakterijska rezistenca postala ena največjih globalnih težav javnega zdravstva v 21. stoletju. Bolj kot na sam razvoj novih antibiotikov smo se osredotočili na predstavitev mehanizmov bakterijske rezistence in predvsem iskali rešitve kako se soočiti z bakterijam. Preučili smo kemijski prostor glede na izračunani set kemijskih deskriptorjev. Nato pa izvedli kemoinformacijsko analizo gruč in ugotovili, da poleg izračunanega za uspešno kvalifikacijo potrebujemo tudi strukturne informacije. Pri analizi kemijskega prostora smo opazili, da sta kemijska prostora protibakterijskih učinkovin in ostalih zdravil različna. Rezultati bodo koristili pri nadaljnji kemijski analizi in razvoju novih antibiotikov. Edinstven pristop pri razvoju zdravil v zgodnjih fazah predstavlja kemoinfomatika, ki bo v prihodnosti predstavljala ključen dejavnik, ki bo prihranil čas in denar.
Ključne besede: protibakterijske učinkovine, antibiotiki, bakterijska rezistenca, kemijski prostor, kemoinformatika, razvrščanje antibiotikov v gruče
Objavljeno v DKUM: 05.10.2023; Ogledov: 431; Prenosov: 102
Celotno besedilo (4,13 MB)

Opis: Vsako gospodarstvo se srečuje z različnimi družbenimi, gospodarskimi in okoljskimi problemi. Ti se od države do države razlikujejo in imajo različno stopnjo kompleksnosti oziroma težavnosti, kar se odraža v oteženem uresničevanju raznih dolgoročnih globalnih ciljev, ki se dandanes vse bolj osredotočajo na trajnostni vidik kot najprimernejšo pot za svetovni razvoj. Manj razvite države imajo pri doseganju teh ciljev večje težave kot razvite države. Tako se oboje ob tem srečujejo s takšnimi ali drugačnimi izzivi, s katerimi se razvitejše države zagotovo lažje spoprijemajo. Tukaj pa se pojavi vprašanje, katere države so manj oziroma bolj razvite od drugih. Za opredeljevanje gospodarskega razvoja razne organizacije v osnovi povečini uporabljajo podobne kazalnike s področja življenjskega standarda, zdravja in izobrazbe, to so na primer bruto domači proizvod, pričakovano trajanje življenja in povprečno število let izobraževanja. Na podlagi teh kazalnikov so posamezne institucije oblikovale indekse, s katerimi se enostavno izmeri gospodarski razvoj. Osnovnega je izoblikovala Organizacija združenih narodov in se imenuje indeks človekovega razvoja. V okviru te in tudi drugih organizacij so ta indeks posodabljali ter ga na različne načine nadgrajevali, na primer s prilagoditvijo neenakosti, z vključujočimi komponentami in vplivom na okolje. Izboljšane oblike slednjega so neenakosti prilagojen indeks človekovega razvoja, indeks vseobsegajočega razvoja, indeks srečnega planeta in indeks boljšega življenja. V magistrskem delu se posvetimo predstavitvi pomembnih kazalnikov gospodarskega in trajnostnega razvoja ter kvalitete življenja. V okviru tega pojasnimo tudi računanje naštetih indeksov, kjer se poleg teh lotimo tudi razlage indeksa trajnostnega razvoja, ki je relativno novejša različica in meri gospodarski razvoj s poudarkom na trajnosti. Svetovna banka, Organizacija združenih narodov in Mednarodni denarni sklad pa imajo izoblikovane klasifikacije za razvrščanje držav po razvitosti, ki omogočajo enostavno organiziranje držav v skupine za lažje opravljanje analiz. Po vzoru preučene tematike oblikujemo svoj indeks razvoja, česar se lotimo z analizo 28 držav Evropske unije po posameznih izbranih kazalnikih. Indeks razvoja na prvi pogled izgleda podoben indeksu trajnostnega razvoja, ki pa smo mu dodali za nas izredno pomembno komponento, to je subjektivno merilo splošnega zadovoljstva z življenjem. Glede na posamezne kazalnike so imele najboljše rezultate Avstrija, Švedska, Finska, Luksemburg, Danska in Irska. Obratno pa so najslabši rezultati bili v Bolgariji, na Hrvaškem, Češkem, Madžarskem, Slovaškem, Poljskem, v Italiji in Romuniji. Kasneje pa so glede na iz geometrijske sredine pridobljen indeks razvoja padle v skupino z visokim gospodarskim razvojem Švedska, Danska in Finska, v skupino z nizkim razvojem pa Bolgarija, Romunija, Italija, Nemčija, Malta, Grčija in Madžarska. Vse ostale države EU-28 pa so srednje gospodarsko razvite.
Ključne besede: gospodarski razvoj, kakovost življenja, trajnostni razvoj, klasifikacija za razvrščanje držav, indeks gospodarskega razvoja
Objavljeno v DKUM: 25.08.2020; Ogledov: 1782; Prenosov: 331
Celotno besedilo (2,36 MB)

Opis: V diplomskem delu Razvrščanje v prvi starostni skupini smo želeli ugotoviti, kakšne so zmožnosti razvrščanja v Carrollov in drevesni diagram pri otrocih prve starostne skupine. V teoretičnem delu smo opisali vlogo matematike v predšolskem obdobju. Pri tem smo se osredotočali predvsem na vlogo vzgojitelja in na to, kakšno vlogo ima pri tem okolje. Prav tako smo opisali, kakšno vlogo ima pri tem kurikulum za vrtce. V nadaljevanju smo obravnavali vsebine, ki jih otroci srečujejo pri matematiki v vrtcu. V drugem delu, torej v empiričnem delu diplomske naloge, smo v osmih pod poglavjih predstavili naše ugotovitve. Preverjali smo, kako dobro otroci med 2. in 3. letom starosti razvrščajo v Carrollov in drevesni diagram. Rezultati so pokazali, da imajo otroci prvega starostnega obdobja še kar nekaj težav pri razvrščanju – predvsem z razpoznavanjem simbola in posledično s pravilnim razvrščanjem v diagrame.
Ključne besede: predšolski otroci, prvo starostno obdobje, razvrščanje, Carrollv diagram, drevesni diagram.
Objavljeno v DKUM: 20.11.2019; Ogledov: 6887; Prenosov: 593
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: V diplomskem delu so opisane lastnosti večopravilnega vgrajenega sistema, opravila in njihovi atributi, delovanje strategij razvrščanja v večopravilnem sistemu ter delovanje programa. Za prikaz delovanja razvrščevalnika pri različnih scenarijih je bil nadgrajen program, ki izvede simulacijo razvrščanja opravil, katere rezultati so prikazani v ganttovem diagramu. Končni rezultat je aplikacija, napisana v programskem jeziku Java, ki omogoča prikaz razvrščanja opravil z dodanimi kritičnimi območji. Delovanje kritičnih območij je bilo implementirano pri strategijah razvrščanja EDF in priority. V primeru EDF smo tudi razširili analizo razvrstljivosti z upoštevanjem kritičnih območij in preklopnih časov za podani scenarij.
Ključne besede: vgrajeni sistemi, večopravilni sistem, strategije razvrščanja, razvrščanje opravil, aplikacija v Javi, kritično območje
Objavljeno v DKUM: 23.05.2019; Ogledov: 1533; Prenosov: 139
Celotno besedilo (1,50 MB)