| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Proces pridobitve finančnih sredstev EU skladov za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov
Matej Rajšp, 2018, magistrsko delo

Opis: Podpora Evropske unije za izpeljavo projektov in programov se izkazuje na najrazličnejših področjih. Z izvajanjem kohezijske politike stremi k odpravi ekonomskih in socialnih razlik v razvitosti med posameznimi regijami. Na podlagi kohezijske politike se sredstva usmerjajo premišljeno, z namenom dviga zaposlovanja, dodatnih naložb v raziskave in razvoj, zmanjšanja vpliva na podnebne spremembe, dviga nivoja izobraževanja in zmanjšanja revščine ter socialne izključenosti. V magistrski nalogi smo podrobneje opisali in predstavili kohezijsko politiko, ki kot ena izmed glavnih naložbenih politik v Evropski uniji preko strukturnih skladov in kohezijskega sklada zagotavlja potrebne vire za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov. Analizirali smo tudi uspešnost Republike Slovenije pri črpanju sredstev za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov ter predstavili proces pridobitve finančnih sredstev za izpeljavo raziskovalno-razvojnih projektov na primeru javnega razpisa RRI 2.
Ključne besede: Evropska unija, kohezijska politika, strukturni skladi, kohezijski sklad, Strategija pametne specializacije, javni razpis, raziskovalno-razvojni projekti, proces pridobitve sredstev.
Objavljeno: 24.09.2018; Ogledov: 736; Prenosov: 156
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
Priložnosti za skladnejši infrastrukturni razvoj pomurskih občin s pomočjo sredstev kohezijske politike za programsko obdobje 2007-2013 s poudarkom na Evropskem skladu za regionalni razvoj
Tatjana Vrbajnščak, 2016, magistrsko delo

Opis: Strukturni skladi, ki predstavljajo pomemben delež proračuna Evropske unije (EU), so bili oblikovani z namenom pospeševanja razvoja in zmanjševanja razlik med regijami in državami članicami EU. Njihova finančna sredstva so pomembna predvsem za tiste regije, ki zaostajajo v razvoju, saj usmerjajo svoja sredstva v skladu s cilji EU, le-ti pa so osnova za odločanje, kateri projekti naj se podprejo z njihovo pomočjo. S članstvom v EU je tudi Slovenija postala upravičena do črpanja sredstev iz naslova strukturne politike. Prav s pomočjo teh sredstev si želi Slovenija doseči enega glavnih ciljev, in sicer uravnotežen regionalni razvoj, saj se trenutno še vedno srečuje z velikimi razvojnimi razlikami. Pomembno vlogo pri odpravljanju teh neravnovesij imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Evropski socialni sklad (ESS). Tudi Slovenija je za programsko obdobje 2007–2013 pripravila dva operativna programa za črpanje sredstev iz naslova strukturnih skladov, in sicer Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov (OP RR) in Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture (OP ROPI), za katera se je uporabljal finančni instrument ESRR. Za Slovenijo je nujno, da se usmeri v projekte, ki bodo krepili njeno konkurenčnost, blaginjo in razvitost regij in posledično tudi konkurenčnost samoupravnih lokalnih skupnosti. Pomembno vlogo ima pri tem priprava operativnih programov, ki so hkrati tudi izvedbeni dokumenti za črpanje sredstev strukturnih skladov. Poudariti je potrebno, da gre pri tem za zelo zahteven proces, pri katerem ne gre le za usklajevanje med Slovenijo in Brusljem, temveč tudi znotraj same države. To pa posledično zahteva tudi strokovno in učinkovito državno upravo, ki dobro pozna postopke za črpanje sredstev skladov EU. Na še boljše koriščenje sredstev v prihodnje bi pomembno vplivala ustanovitev pokrajin. S tem pa bi tudi regije, ki so že doslej imele dokaj dobro absorpcijsko sposobnost, slednjo le še povečevale. Pri pregledu izvajanja strukturne politike v Sloveniji lahko ugotovimo, da je ureditev zelo zapletena, saj je v sam proces vključeno veliko število institucij in uporabnikov ter da vse skupaj oblikuje zapleteno verigo odnosov. Zavedati se je namreč potrebno, da predstavljajo strukturni skladi nov način delovanja, kar pomeni, da je potreben določen čas, da se lahko slovenska administracija prilagodi na te spremembe. Uspešnost v procesu financiranja iz strukturnih skladov je odvisna namreč predvsem od kakovostno pripravljenega projekta, ki mora vsebovati predvsem dobro idejo, kakovostno pripravljeno projektno dokumentacijo in končno tudi učinkovito izvedbo samega projekta. Finančna in gospodarska kriza, ki je povzročila poslabšanje gospodarske situacije v večini slovenskih statističnih regij, se je še posebej močno odrazila v Pomurju. Zato je bila nujno potrebna intervencija Vlade RS, s sprejetjem Zakona o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010–2015, ki je posebno pozornost namenjal predvsem projektom Pomurske regije pri kandidiranju za sredstva iz programov evropske kohezijske politike. Da bi pokrajina ob Muri svojim prebivalcem s pomočjo sonaravnega bivanja zagotavljala visoko kakovost življenja, potrebuje gospodarski razvoj, ki bo temeljil na razvoju novih tehnologij, turizmu, sonaravnem kmetovanju in ustvarjanju novih delovnih mest. Ključno je, da ustvarimo takšno poslovno okolje, kjer vsi potenciali, tako gospodarski kot raziskovalno-razvojni, naravni, kulturni, okoljski in človeški prispevajo k izkoriščanju razvojnih priložnosti slovenskega gospodarstva. Kot vzorčni primer uspešnega črpanja sredstev iz ESRR smo v magistrskem delu predstavili projekt občine Apače, ki je z uspešno prijavo na 2. javni razpis za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« pridobila 546.350,00 EUR evropskih sredstev za izvedbo turističnega projekta »Poti starega hrasta v občini Apače«. Projekt se je izvajal v okviru OP RR za obdobje 2007–2013.
Ključne besede: Strukturni skladi, Evropska unija, regije, Pomurska regija, projekti, črpanje sredstev, regionalni razvoj, Evropski sklad za regionalni razvoj, Operativni program krepitve regionalnih razvojnih potencialov, Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture, samoupravne lokalne skupnosti, Evropska komisija, gospodarska kriza, Zakon o razvojni podpori Pomurski regiji 2010-2015, kohezijska politika, sonaravno bivanje
Objavljeno: 03.08.2016; Ogledov: 1517; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,52 MB)

3.
PRAVNI POLOŽAJ ROMSKIH OTROK PRI IZOBRAŽEVANJU V PREKMURJU
Veronika Vučko, 2015, diplomsko delo

Opis: Republika Slovenija vlaga precej naporov v vključevanje Romov v vrtce in obvezno šolo in v njihovo integracijo v večinsko kulturo na splošno. Predšolski otroci Romov so v slovenske vrtce vključeni na tri načine. Največ jih je integriranih v običajne oddelke. Kljub vsemu je značilen majhen delež romskih otrok, vključenih že v predšolsko vzgojo v vrtcih. Država posebej obravnava in šolam za vzgojo in izobraževanje romskih učencev priznava določene ugodnosti, ki jih bom deloma v nadaljevanju tudi predstavila. V okviru Zavoda Republike Slovenije za šolstvo deluje študijska skupina učiteljev, ki poučujejo romske učence. Žal pa je izstop učencev Romov iz šolskega sistema že v osnovni šoli nesorazmerno velik. Osnovna težava je neznanje slovenskega jezika, sledi nestalen obisk oz. izostajanje od pouka in na splošno učna neuspešnost. Nizka izobrazbena raven Romov v kombinaciji z drugačnimi življenjskimi navadami in pogoji ne omogoča enostavnih rešitev na področju sistema vzgoje in izobraževanja. Delež otrok, ki končajo osnovnošolsko izobraževanje, še vedno ostaja nizek, kar vpliva na potrebe po nadaljevanju motivacije za izobraževanje tudi odraslih Romov. Ključni problemi, ki so v dosedanjih konceptih ostali nerešeni, so: inkluzija ali vključevanje proti segregaciji; jezik, kultura in identiteta; neprilagojena organizacija dela; nizka pričakovanja glede šolske uspešnosti romskih otrok (odnos do izobraževanja in nespodbudno domače okolje); neupoštevanje socialno-kulturnih in drugih okoliščin; razvrščanje romskih otrok v šole s prilagojenim programom. Nikakor ne gre prezreti, da na kakovost in možnosti izobraževanja romskih otrok zelo vplivajo tudi specifična identiteta in kultura družbe ter pogoji njihovega življenja, na katere vrtec ali šola navsezadnje ne moreta vplivati neposredno. Zato je za izvajanje strategije vzgoje in izobraževanja ter izboljševanje položaja tam, kjer ni zadovoljiv, nujno vključevanje in koordinirano delovanje vseh relevantnih državnih inštitucij. Ministrstvo RS za šolstvo, znanost in šport se je za reševanje vprašanj, ki presegajo problematiko izobraževanja, vendar pa na izobraževanje vplivajo, povezalo z drugimi resornimi ministrstvi, predvsem z Ministrstvom za zdravje ter z Ministrstvom RS za delo, družino in socialne zadeve. Ministrstvo je sodelovalo s slednjim ministrstvom predvsem na naslednjih področjih: pri možnostih za prejemanje socialnih in družinskih pomoči v funkcionalni obliki, programi javnih del v povezavi z izobraževanjem, štipendiranje in programi usposabljanja za poklice. Prav tako bo še naprej podpiralo raziskovalne in razvojne projekte, ki podpirajo ukrepe v skladu s to strategijo. Zveza Romov Slovenije je sodelovala pri celotni pripravi strateškega dokumenta. Prav tako bo sodelovala pri poučevanju in učenju romskega jezika, zgodovine in kulture, pri pripravi gradiv in pri vseh drugih oblikah in načinih izobraževanja. Izboljšanje položaja Romov v Evropi se uvršča med prednostne naloge uresničevanja programov odprave socialne izključenosti in socialne kohezije ter odprave predsodkov in nestrpnosti. Številne študije in mednarodna poročila uvrščajo Rome v izrazito socialno ogrožene marginalne skupine. Vendar pa bodo ukrepi »pozitivne diskriminacije« dosegli svoj namen le, če bodo usmerjeni v točno določen cilj in če bodo časovno omejeni, kot je potrebno, da se dosežejo »enake možnosti«, nikakor pa to ne sme postati trajna oblika reševanja, ki bi lahko vodila k prikritim potem za zlorabljanje le-tega.
Ključne besede: integracija Romov v kulturo, državne ugodnosti pri vzgoji in izobraževanju, inkluzija in segregacija, državne inštitucije, raziskovalni in razvojni projekti, pozitivna diskriminacija.
Objavljeno: 02.12.2015; Ogledov: 1047; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

4.
5.
6.
ANALIZA IZVEDBE REGIONALNIH RAZVOJNIH PROGRAMOV ZA OBDOBJE 2007-2010
Barbara Filipič, 2012, diplomsko delo

Opis: Cilj kohezijske politike EU je zmanjševanje neskladja v ravni razvitosti med regijami, in sicer s krepitvijo gospodarske in socialne kohezije. Za prednostno usmeritev »Regionalni razvojni programi« v programskem obdobju 2007-2013 je za Slovenijo namenjenih 586 mio EUR iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Prednostna usmeritev vključuje in povezuje ukrepe, določene v regionalnih razvojnih programih, ki so v pristojnosti samoupravnih lokalnih skupnosti. Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko (sedaj Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo), ki nastopa kot posredniško telo te prednostne usmeritve, je večino sredstev razpisala do februarja 2011 v okviru štirih javnih razpisov in enega javnega poziva. Upravičenci so praviloma samoupravne lokalne skupnosti - občine, ki so razvrščene v 12 razvojnih regij. Skozi analizo operacij, odobrenih v okviru prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi«, pridobimo vpogled v učinkovitost črpanja evropskih sredstev in pomanjkljivosti, ki jih je potrebno odpraviti, da bomo v prihodnosti pri tem lahko še bolj učinkoviti. Podatke o operacijah smo analizirali s pomočjo opisne statistike, enostavne analize korelacije in ANOVA-e, pri tem smo uporabili programsko orodje Excel. Na podlagi analize črpanja po zgoraj omenjeni prednostni usmeritvi lahko smatramo črpanje Slovenije za dokaj uspešno. Če gledamo po posameznih regijah, lahko povzamemo, da so regije približno enako uspešne pri črpanju, kljub temu se pojavljajo določena odstopanja. Na nacionalni ravni smo počrpali že 77,87% sredstev, namenjenih Sloveniji za programsko obdobje 2007-2013.
Ključne besede: Evropska kohezijska politika, Razvoj regij, Regionalni razvojni programi, Črpanje EU sredstev, Projekti sofinancirani s strani EU, Statistična analiza, Analiza korelacije, ANOVA
Objavljeno: 22.01.2013; Ogledov: 2293; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (3,33 MB)

7.
RAZVOJNE MOŽNOSTI MESTA MARIBOR ZA DOSEGANJE MEDNARODNE KONKURENČNOSTI
Jernej Povoden, 2012, diplomsko delo

Opis: Globalizacija svetovne ekonomije in hitrost tehnološkega napredka sta sili, ki ju mesta morajo prepoznati, če želijo biti konkurenčna v svetovnem okolju. Kakorkoli konkurenčnost definiramo, imamo mesta, ki se po različnih kazalnikih odrežejo bolje od ostalih. Nekatera mesta, ki so bila nekoč gonilna sila državnih ekonomij, so postopoma izgubila svojo vlogo, predvsem zaradi upada tradicionalnih industrijskih panog in nepripravljenosti na tržne krize in izzive. Mednje spada Maribor, ki je od osamosvojitve dalje ostal območje z resnimi gospodarskimi in socialnimi problemi v Sloveniji. Za ponovno oživitev oziroma preporod mesta bo potrebno dosledno izvajanje že sprejete strategije razvoja Maribora in izdelava izvedbenega načrta aktivnosti strategije. Večji poudarek bo potreben na strateškem tržnem planiranju mesta, ki vključuje strategije in aktivnosti za privabljanje industrije, investicij, prebivalcev in turizma. Potrebno bo boljše in plodnejše sodelovanje mestnih akterjev in deležnikov, ter izvedba razvojnih projektov s trajnostno razsežnostjo. Raziskava konkurenčnosti je zajemala šest evropskih mest. Ocenjevanje je potekalo po ključnih kazalnikih in področjih za ocenjevanje mestne uspešnosti, oziroma konkurenčnosti. Rezultati so pokazali, kako konkurenčen je Maribor v primerjavi z ostalimi mesti in katere so njegove prednosti in slabosti. Izpostavljeni so bili problemi mesta, možne rešitve in ukrepi za izboljšanje mednarodne konkurenčnosti mesta.
Ključne besede: Maribor, konkurenčnost, strateško trženje mest, razvojni projekti, merjenje konkurenčnosti.
Objavljeno: 30.08.2012; Ogledov: 1463; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (2,62 MB)

8.
9.
10.
Iskanje izvedeno v 0.13 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici