| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UČENJE TUJEGA JEZIKA: PRIMERJAVA NEMŠKEGA JEZIKA Z MATERNIM JEZIKOM - GLAGOLSKE KATEGORIJE S PSIHOLINGVISTIČNEGA VIDIKA
Mihael Bohorč, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena teorija Piageta in Kohlberga in teorija o kompleksnosti časov. V nadaljevanju smo ugotavljali, v kolikšni meri se te teorije potrdijo v praksi. Poleg tega smo pri glagolskih kategorijah (časi, spregatve in vrstni red glagolskih elementov) ugotavljali težavnostno stopnjo. To smo proučevali s pomočjo eksperimenta, v katerem so sodelovali učenci osmega razreda OŠ Rače in dijaki tretjega letnika tehniške gimnazije ŠC Krško-Sevnica. Eksperiment je bil sestavljen iz dveh delov, tipa 1 in tipa 2. Tip 1 zajema številne naloge v različnih časih, tip 2 pa naloge z določenimi temami, kjer naj bi učenci napisali čim več v ustrezno izbranem času. Da smo ugotovili primerjavo nemškega jezika s slovenskim maternim jezikom, so učenci rešili naloge obeh tipov tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku. Učenci, ki so sodelovali pri eksperimentu, spadajo v zadnjo mentalno razvojno stopnjo po Piagetu in Kohlbergu. V tem stadiju so učenci sposobni svoje odločitve samostojno sprejeti, kar se je pokazalo tudi pri reševanju nalog. Učenci si pri reševanju nalog niso dovolj prizadevali, saj smo zaznali pomanjkanje motivacije in zato so bili tudi rezultati nekoliko slabši kot bi lahko bili. Nekaterih nalog sploh niso rešili, pri drugih pa so zaradi nezainteresiranosti naredili veliko več napak in dejansko niso pokazali svojih sposobnosti in znanja. Pri preverjanju glagolskih kategorij (časov, spregatev, vrstnega reda glagolskih elementov) so gimnazijci pri nalogah v nemškem jeziku pri časih naredili najmanj napak, največ pa pri spregatvah in vrstnemu redu glagolskih elementov. Pri reševanju nalog v slovenskem jeziku so imeli najmanj napak pri vrstnemu redu glagolskih elementov in največ napak pri časih ter spregatvah. Osnovnošolci so pri nalogah v slovenskem jeziku naredili največ napak pri spregatvah in najmanj pri časih. Pri nalogah v nemškem jeziku pa so naredili najmanj napak pri časih in največ pri spregatvah. Torej imajo te tri glagolske kategorije različne težavnostne stopnje, zato so se napake pokazale tudi v skladu s to težavnostjo. Več napak je bilo pri kategoriji z višjo težavnostno stopnjo. Pri nalogah v nemškem jeziku so najvišja težavnostna stopnja spregatve, najnižja pa časi. Tudi pri nalogah v slovenskem jeziku so najvišja težavnostna stopnja spregatve, pri časih in vrstnemu redu glagolskih elementov pa je težavnostna stopnja najnižja. Z analizo smo pri kompleksnosti časov ugotovili, da je od vseh časov najmanj markiran sedanjik, nekoliko višjo stopnjo markiranosti prikazuje prihodnjik, pretekliki pa so tako v slovenskem kot tudi v nemškem jeziku najbolj markirani. Spoznali smo, da so pretekliki kompleksnejši od sedanjika in prihodnjika. Prihodnjik kot nesedanjost je manj markiran od preteklikov, saj ima bolj vpadljivo in lažje prepoznavno obliko ter ustrezno formalno markiranost. S temi ugotovitvami lahko teorijo o kompleksnosti sedanjosti v nasprotju z nesedanjostjo potrdimo. V hipotezi smo trdili, da učni načrti za nemščino kot tuj jezik v gimnaziji predvidevajo več časa za ukvarjanje s slovničnimi kategorijami kot učni načrti v osnovni šoli. Iz tega lahko sklepamo, da naj bi bila tudi slovnična znanja gimnazijcev bistveno boljša. Z analizo smo ugotovili, da so gimnazijci v primerjavi z osnovnošolci naloge v nemškem jeziku v sedanjiku in pretekliku (Perfekt) bolje rešili, naloge v pretekliku (Präteritum) in prihodnjiku pa slabše. Če primerjamo vse naloge ugotovimo, da so bili gimnazijci pri reševanju nalog uspešnejši od osnovnošolcev. Tudi znotraj glagolskih kategorij (časov, spregatev, vrstnega reda glagolskih elementov) so bili rezultati v gimnaziji boljši kot v osnovni šoli. S temi ugotovitvami smo hipotezo potrdili.
Ključne besede: učenje tujega jezika, glagolska kategorija, eksperiment, kompleksnost, razvojna stopnja
Objavljeno: 21.10.2010; Ogledov: 2447; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (1,54 MB)

2.
STANJE IN VIZIJA OKOLJSKE VZGOJE V VRTCU IN OSNOVNI ŠOLI
Vesna Plohl, 2011, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge z naslovom Stanje in vizija okoljske vzgoje v vrtcu in osnovni šoli je bil preučiti trenutno stanje okoljske vzgoje v vrtcih in zgodnjih razredih osnovne šole ter preučiti želje in potrebe, ki jih izražajo zaposleni, in bi pripomogle k večji in boljši vključenosti okoljske vzgoje v vzgojno-izobraževalni proces. Zanimalo nas je tudi, od kod anketirani pridobivajo informacije o okoljski vzgoji, v kolikšni meri so uresničeni vzgojno izobraževalni cilji, koliko so anketirani sami pripravljeni storiti za uspešnejšo vključevanje okoljske vzgoje ter katere metode in oblike dela prevladujejo. V diplomski nalogi smo primerjali razlike in podobnosti stanja in vizije okoljske vzgoje glede na institucijo dela, torej glede na vrtec in osnovno šolo.
Ključne besede: okoljska vzgoja, vrtec, osnovna šola, vzgojitelji, učitelji, učni načrt, razvojna stopnja
Objavljeno: 03.01.2012; Ogledov: 1838; Prenosov: 224
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
UČITELJEVA VLOGA PRI RAZVIJANJU SPRETNOSTI POSLUŠANJA
Ana Bačelić, 2016, diplomsko delo

Opis: Pričujoča diplomska naloga se ukvarja s spretnostjo poslušanja. Poslušanje je del medosebne komunikacije in se tesno povezuje predvsem z govorjenjem. Različne učne, in tudi življenjske, situacije zahtevajo različne vrste poslušanja, od razločujočega do doživljajskega. Pri učenju poslušanja v šoli ima ključno vlogo učitelj, zato je predstavljena v prvi vrsti njegova vloga, ki mu nalaga ne samo vaje v poslušanju, ampak tudi to, da je sam zgled za učence. Poslušanje je ključnega pomena za delo v razredu. Preko njega se učenci, predvsem mlajši, učijo o novi snovi. Skupaj z govorjenjem učencem omogoča usvajanje novega znanja, učitelju pa daje vpogled v razumevanje učencev. Preko tega lahko ugotovi, koliko in na kakšen način učenci snov dojemajo in ali jo razumejo dovolj, da si ustvarijo novo znanje. Empirični del predstavlja učiteljev vidik na poslušanje. Vidike učiteljev smo zbirali z anketnim vprašalnikom, ki vsebuje deset vprašanj. Vprašanja so zaprtega tipa in dajejo več možnih odgovorov. Odgovore smo analizirali s pomočjo računalniškega statističnega programa SPSS (določili smo frekvence, z χ2-preizkusom smo ugotavljali razlike med spremenljivkami.).
Ključne besede: poslušanje, učenje poslušanja, dejavniki poslušanja, razvojna stopnja, poslušanje v šoli
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 626; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.08 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici