1. Zgodnji opozorilni kazalci povečanega tveganja za avtizem na preventivnih pregledih otrokNuša Zajšek, 2024, diplomsko delo Opis: Preventivni pregledi otrok so ključni za celovito zdravstveno oskrbo otrok, saj omogočajo temeljito oceno otrokovega zdravja ter zgodnje odkrivanje morebitnih težav. Medtem ko se ta obdobja hitrega razvoja in rasti odvijajo, se lahko pokažejo tudi zgodnji znaki avtizma. Namen zaključnega dela je s pregledom literature raziskati zgodnje opozorilne kazalce oziroma znake za avtizem, ki se lahko prepoznajo na preventivnih pregledih otrok do 6. leta starosti. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Iskanje literature smo izvedli s pomočjo iskalnih nizov v mednarodnih podatkovnih bazah: Cochrane Library, PubMed in Medline. Metoda vsebinske analize je bila uporabljena za sistematično razvrščanje relevantnih informacij iz literature. Potek iskanja literature smo vizualizirali s PRISMA diagramom. Od 250 zbranih člankov smo v analizo vključili 5 polno dostopnih vsebinsko primernih člankov. Ugotovljeno je bilo, da je zgodnji opozorilni znak avtizma na preventivnih pregledih največkrat zamuda v jezikovnem razvoju. Raziskave prav tako omenjajo, da lahko pri otrokovi starosti 6 mesecev pride do težav z razvojem fine motorike. Torej, avtizma ni mogoče diagnosticirati pred 12. mesecem starosti, zato je ključno natančno spremljanje razvoja otroka, še posebej v njegovem jezikovnem razvoju ter motoriki. Izboljšanje natančnosti diagnosticiranja in ozaveščenosti zdravstvenih delavcev ter družin ostajata pomemben izziv pri zgodnjem diagnosticiranju.
Ključne besede: zgodnje prepoznavanje, povečano tveganje, spremljanje razvoja, razvojna motnja, preventivni pregled
Objavljeno v DKUM: 23.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 21
 Celotno besedilo (1,41 MB) |
2. Vpliv otroka z motnjo avtističnega spektra na kakovost življenja staršev v družiniTinkara Dončec, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Starševstvo otroka z motnjo avtističnega spektra (MAS) spremljajo določene specifične in pogosto težavne okoliščine, ki vplivajo na kakovost življenja staršev. Otrokovo specifično vedenje, ki je posledica MAS, predstavlja dejavnik, ki v znatni meri vpliva na kakovost življenja staršev v družini. Namen zaključnega dela je raziskati in predstaviti vplive, ki jih ima otrok z MAS na kakovost življena staršev v družini.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela za opis posameznih pojmov. Iskanje literature je s pomočjo iskalnega niza in ob upoštevanju omejitev potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah Cochrane Library, MEDLINE in PubMed. Pri tem smo uporabili metodo tematske analize. Sam potek iskanja literature smo predstavili s PRISMA diagramom. Moč dokazov smo razvrstili z uporabo hierarhije dokazov.
Rezultati: V analizo je bilo vključenih 6 člankov. Ugotovljeno je, da je kakovost življenja staršev otrok z MAS v primerjavi s starši zdravih otrok slabša, saj se soočajo z večjimi spremembami in številnimi izzivi v njihovem vsakdanjem življenju, ki zadevajo tako družbene odnose, odnose znotraj družine, partnerske odnose, kakor tudi zaposlitev ter finančna bremena.
Razprava in zaključek: Starši otroka z MAS so v veliki meri primorani spremeniti in prilagoditi svoje življenje temu otroku, kar za njih predstavlja več stresnih situacij: izgubo prijateljev, negativne odzive javnosti, zapostavljanje ostalih družinskih članov, slabši partnerski odnos, večja možnost ločitve, večje finančno breme. Ob negativnih vplivih je potrebno omeniti tudi morebitne pozitivne vplive, kot so večja povezanost med partnerjema, večja mera potrpežljivosti in duhovna opolnomočenost.
Ključne besede: razvojna motnja, izzivi staršev, kakovost bivanja, družinsko življenje
Objavljeno v DKUM: 10.08.2023; Ogledov: 520; Prenosov: 109
Celotno besedilo (954,31 KB) |
3. Aspergerjev sindrom pri otrokuLara Gramc, 2020, diplomsko delo Opis: Teoretična izhodišča: Aspergerjev sindrom je pervazivna razvojna motnja, za katero so značilna odstopanja v socialni interakciji, komunikaciji ter fleksibilnost mišljenja. Število otrok z Aspergerjevim sindromom narašča, veliko jih je še vedno nediagnosticiranih.
Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo kvantitativno metodologijo raziskovanja. Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Raziskavo smo izvedli z anketnim vprašalnikom, ki ga je izpolnilo 30 anketirancev. Rezultati so analizirani s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel in opisno obrazloženi.
Rezultati: Ugotovili smo, da anketiranci ne poznajo dovolj dobro Aspergerjevega sindroma ter njegovih simptomov, vendar se velika večina z otrokom z Aspergerjevim sindromom ni srečala in imajo težave pri pristopu kadar obravnavajo otroka s katero od motenj avtističnega spektra.
Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da število otrok z motnjo avtističnega spektra narašča. Anketiranci so mnenja, da imajo primanjkljaj znanja na področju motenj avtističnega spektra, kljub različnim možnostim za izobraževanja. Z znanjem o motnjah avtističnega spektra pripomoremo h kakovostnemu pristopu in komunikaciji v obravnavi otrok s katero koli od motenj avtističnega spektra.
Ključne besede: pervazivna razvojna motnja, medicinska sestra, primarna zdravstvena raven, razvojna ambulanta, osebe s posebnimi potrebami
Objavljeno v DKUM: 10.07.2020; Ogledov: 1871; Prenosov: 169
Celotno besedilo (499,97 KB) |
