Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Turizem je v občini Ljutomer prepoznan kot pomembna gospodarska dejavnost, vendar je bilo zaznano pomanjkanje sodelovanja med turističnimi deležniki ter njihova omejena vključenost v procese odločanja in načrtovanja. V teoretičnem delu je bila pregledana literatura o turistični destinaciji, destinacijskem menedžmentu, deležnikih v turizmu ter modelih sodelovanja. Empirični del temelji na izvedenih intervjujih z desetimi ključnimi predstavniki iz javnega, zasebnega in civilnega sektorja ter izobraževanja, kulture, gostinstva in medijev, pri čemer so bila pridobljena njihova stališča o trenutnem stanju turizma v občini. Z analizo je bilo ugotovljeno, da so glavni izzivi prepoznani v nestrukturiranem komuniciranju, samozadostnosti in nerazumevanju sodelovanja ter potreb deležnikov. Na podlagi ugotovitev so bile predlagane rešitve za učinkovitejše upravljanje turizma v občini Ljutomer, med katerimi so vzpostavitev usposobljenega vodstva na področju destinacijskega menedžmenta, medresorsko sodelovanje, izboljšanje prisotnosti na družbenih omrežjih, upoštevanje potreb gostov in na tej osnovi oblikovanje turističnih produktov, spremljanje globalnih razmer in trendov v turizmu ter vpeljava primerov dobrih praks iz drugih destinacij. Namen zaključnega dela je bil opredeljen kot podajanje temeljev za trajnosten, strateški in konkurenčen razvoj turizma v občini Ljutomer, hkrati pa naj bi bilo delo uporabljeno kot strokovna podlaga za prihodnje raziskave, občinske strategije in razvojne politike v turizmu.
Ključne besede: upravljanje, deležniki, sodelovanje, razvoj turizma, občina Ljutomer
Objavljeno v DKUM: 28.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 28
Celotno besedilo (1,36 MB)

Opis: V magistrskem delu je bil naš namen odkriti vlogo občin soustanoviteljic (Zreče, Mislinja, Vitanje, Lovrenc na Pohorju, Ruše in Slovenska Bistrica) in razvojnih institucij (RIC-Slovenska Bistrica, RRA Koroška, RRA Podravje-Maribor, ZRSVN) pri vzpodbujanju trajnostnega razvoja regijskega parka Pohorje, ki priložnostno povezuje družbene člene v lokalnem okolju. S pomočjo kvalitativne raziskave smo analizirali in kritično ovrednotili medobčinsko sodelovanje in sodelovanje razvojnih institucij. Zbiranje informacij je potekalo od 13. 4. do 9. 9. 2024. Z izvedbo devetih intervjujev smo dosegli zasičenost podatkov. Informacije, ki smo jih pridobili s pomočjo odgovorov intervjuvanih so bile zadostne, da smo pridobili globji pogled na problematiko teme in zasnovali rezultate. Kljub temu, da je regijski park Pohorje v fazi ustanavljanja in je njihovo sodelovanje še v neformalni obliki, se vsi deležniki zavedajo, da je regijski park Pohorje nujno potreben za ohranjanje narave, kulturne krajine in pohorske identitete. Ključne naloge medobčinskega sodelovanja so vzpostavitve omejitev v regijskem parku Pohorje, sprememba zakonodaje in uvedba višjih kazni, vzpostavitev akcijskega načrta in mednarodno projektno sodelovanje. Kljub dolgoletnemu aktivnemu medobčinskemu sodelovanju se ponekod še pojavljajo težave zaradi nepripravljenosti, neodzivnosti in nesodelovanja turističnih ponudnikov, stihijske rabe prostora in zanemarjenje naravnih vrednot, kljub medijskemu opozarjanju in opozorilnim tablam v naravi. V skrbi za naravno okolje smo podali tri predloge, ki bi morali biti v razvojnem načrtu regijskega parka Pohorje, in ti so vzpostavitev regijskega centra, oblikovanje marketinške znamke in vzpostavitev spletne strani regijskega parka Pohorje.
Ključne besede: Regijski park Pohorje, vloga občin in razvojnih institucij, trajnostni razvoj turizma, medobčinsko sodelovanje, naravne vrednote.
Objavljeno v DKUM: 26.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 56
Celotno besedilo (3,66 MB)

Opis: Občina Podčetrtek spada med poznane termalne destinacije, v tem delu pa obravnavamo vinski turizem na tem območju in njegove priložnosti za razvoj. V teoretičnem delu smo zapisali in opredelili glavne pojme, ki so potrebni za razumevanje in nadaljnjo raziskovanje – vinski turizem, vinski turist in njegove izkušnje v turizmu. Prav tako smo predstavili Slovenijo kot vinsko destinacijo in petzvezdična doživetja, ki se odvijajo pod znamko Slovenia Unique experience, in kaj pomeni tovrstni turizem za razvoj podeželskega okolja. V praktičnem delu pa smo z vinogradniki izvedli intervjuje, v katerih so opisali svoje vizije razvoja vinogradništva v občini, ki kaže še veliko možnosti za napredek, čeprav nekateri to dejavnost opuščajo. Na podlagi pregleda literature in intervjujev pa smo na koncu še zapisali predlagano turistično ponudbo in smernice za trajnostni razvoj vinskega turizma na destinaciji.
Ključne besede: turizem, vinski turizem, razvoj turizma, vinski okoliš, trajnost
Objavljeno v DKUM: 09.01.2024; Ogledov: 418; Prenosov: 125
Celotno besedilo (1,59 MB)

Opis: Visokogorje zaradi svoje opaznosti k sebi privablja obiskovalce že od pradavnine. Sprva, zgolj zaradi nabiralništva ali iskanja krajših poti in kasneje vse bolj zaradi raziskovanja, tekmovanja v pristopanju na najvišje vrhove, iskanja posebne izkušnje, pustolovščine in odmika od vsakdana. Poleg motivov za obisk so se spremenili tudi tipi obiskovalcev, kar je s seboj prineslo številne prilagoditve in nekatere nepovratne spremembe na ranljivih visokogorskih območjih. Diplomsko delo se osredotoča na spremembe, prilagoditve in problematike na visokogorskem območju Mount Everesta in jih obravnava skozi tri stebre trajnosti. Povzame definicijo visokogorskega turizma njegov razvoj, obseg in izzive. Podrobneje predstavlja Nepal z Everestom, Šerpami, dolino Kumbu in proučuje negativne ter pozitivne vplive turizma na tamkajšnje okolje in življenje. Skozi diplomsko delo ugotavljamo, kako bi turizem v visokogorju moral potekati, da bi lahko bil skladen z načeli trajnostnega razvoja, in obravnavamo primere dobrih praks iz podobnih okolij. S kvalitativno raziskavo v diplomskem delu raziskujemo, kako na problematiko, izzive in pozitivne lastnosti turizma v visokogorju reagirajo strokovnjaki in udeleženi v tovrstnih dejavnostih. S pomočjo pridobljenih informacij predlagamo možne rešitve za bolj trajnostni visokogorski turizem na območju Everesta in podobnih destinacijah.
Ključne besede: visokogorski turizem, Mount Everest, trajnostni razvoj, vplivi turizma
Objavljeno v DKUM: 09.10.2023; Ogledov: 469; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: Območje Radgonskih goric ima širok in pester nabor naravne in kulturne dediščine, ki je pomembna za razvoj trajnostnega turizma. V teoretičnem delu naloge smo izvedli pregled literature, kjer smo spoznavali značilnosti dediščine ter trajnostno odgovorni turizem. Predstavili smo območje Radgonskih goric z vidika naravnih in družbeno geografskih značilnosti ter z namenom ovrednotenja dejavnikov turizma ter dediščine izvedli SWOT analizo. V empiričnem delu smo v obliki intervjuja raziskovali stališča turističnih deležnikov javnega sektorja, na področju dediščine s spremljajočo ponudbo za razvoj trajnostnega turizma. Ugotovili smo, da se turizem trajnostno ne razvija zaradi odsotnosti medsektorskega povezovanja, nerazvite turistične infrastrukture in človeških virov. Na podlagi pridobljenih stališč smo izvedli strateško načrtovanje, znotraj katerega smo zastavili vizijo in prioritete trajnostnega razvoja. Kot predlog prioritete smo oblikovali trajnostni produkt Po poteh dediščine Radgonskih goric.
Ključne besede: Radgonske gorice, naravna in kulturna dediščina, trajnostni razvoj turizma, trajnostni produkti
Objavljeno v DKUM: 24.10.2019; Ogledov: 2868; Prenosov: 664
Celotno besedilo (1,13 MB)