Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Ta diplomska naloga obravnava pomen sodelovanja med starši in trenerji v mladinskem športu, pri čemer poudarja njun ključni vpliv na celosten razvoj mladih športnikov. Poudarek je na vlogah staršev in trenerjev, ki skupaj ustvarjajo podporno okolje za telesni, čustveni in socialni napredek otrok. Raziskava analizira, kako učinkovita komunikacija in usklajeno delovanje med obema stranema prispevata k pozitivnim izkušnjam mladih športnikov. Starši zagotavljajo čustveno in materialno podporo, spodbujajo vztrajnost ter pomagajo otrokom razviti zdrav odnos do športa. Trenerji delujejo kot mentorji in vzorniki, s tehničnim znanjem in prilagojenimi metodami treninga spodbujajo razvoj spretnosti, samozavesti in discipline. Sodelovanje med starši in trenerji zmanjšuje možnosti za prekomerni pritisk ter omogoča boljše usklajevanje športnih ciljev in potreb otrok. Raziskava temelji na kombinaciji kvalitativnih in kvantitativnih metod, vključno z anketami staršev in trenerjev različnih športnih disciplin. Rezultati kažejo, da kakovostno sodelovanje izboljšuje športne rezultate, motivacijo otrok in njihovo splošno zadovoljstvo s športom. Študija potrjuje, da je usklajeno delovanje staršev in trenerjev ključno za dolgoročen uspeh in užitek otrok v športu, hkrati prispeva k njihovemu osebnemu razvoju in vrednotam, ki so pomembne zunaj športnih aktivnosti.
Ključne besede: mladinski šport, sodelovanje med starši in trenerji, motivacija, celostni razvoj, komunikacija, podporno okolje, razvoj spretnosti, osebnostna rast, disciplina, timsko delo
Objavljeno v DKUM: 14.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 33
Celotno besedilo (1,12 MB)

Opis: Že kot otroci v šolah spoznavamo naravo in se od nje učimo, jo raziskujemo in se trudimo, da jo ohranimo. V šolah kot otroci preko razrednega pouka in kasneje preko študija odkrivamo vse razsežnosti narave, pri čemer vključimo vseh svojih pet čutov. Osredotočili smo se predvsem na Spoznavanje okolja s poudarkom na uporabi naravnih materialov za razvoj ročnih spretnosti pri otrocih. Eden teh naravnih materialov je glina, ki je uporabna kot material za oblikovanje različnih izdelkov, ki so namenjeni vsakdanjemu življenju ali zabavi ali pa učenju, pri tem pa so nam potrebne le domišljija, inovativnost in zagnanost, da bo glina pokazala vse svoje prednosti, koristnosti in razsežnosti uporabe. Poudarek je na spoznavanju gline v zgodnjem otroštvu, torej v času, ki je povezan z začetki osnovnošolskega pouka. Predstavljene so neverjetne možnosti uporabe gline, predvsem pri otrocih prvega triletja devetletke. Oblikovanje z glino omogoča praktično dejavnost in bogati praktične izkušnje, hkrati pa razvija domišljijo in razvoj finomotorične koordinacije rok in prstov, s tem pa ponuja široko paleto znanj. Učitelj učencem odkriva skrivnosti gline kot naravnega materiala, jih spodbuja k skupinskemu delu in krepi njihov izkustveni svet. V magistrski nalogi smo predstavili številne osnovne šole, v katerih je del učnega procesa v zgodnjih letih spoznavanje gline kot sredstva za razvoj ročnih spretnosti in predlagali zamisli o uporabi gline med poukom spoznavanja okolja, kar je zelo pomembno za učni razvoj učencev. Pripravili smo anketni vprašalnik, s katerim smo preverili trenutno stanje pri razvoju ročnih spretnosti pri pouku spoznavanja okolja v številnih šolah v Podravju oz. v Prlekiji kot regiji večjega dela Štajerske. Empirična raziskava je pokazala, da je glina v šolah pri učnem procesu pogosto uporabljen naravni material, saj jo uporabljajo vsi učitelji za namen razvoja ročnih spretnosti učencev, pri tem pa so pomembne učiteljeve delovne sposobnosti. Spol učiteljev in delovna doba poučevanja ne vplivata na izbiro učnih oblik kot večinoma tudi ne na izbiro in uporabo različnih obdelovalnih orodij za obdelavo gline. Prav tako spol učiteljev, delovne izkušnje in razred poučevanja nimajo vpliva na izbiro izdelkov iz gline, kar so npr. izdelki za igranje, izdelki za okras in izdelki za uporabo. Eden izmed problemov je na nekaterih šolah le pomanjkanje materiala in orodij za obdelovanje gline. Pokazalo se je tudi, da učitelji na splošno menijo, da učenci prvega triletja osnovnih šol nimajo dovolj razvitih ročnih spretnosti, verjamejo pa, da si lahko učenci pri pouku spoznavanja okolja ročne spretnosti pridobijo. Na osnovi ugotovitev pri empiričnem delu smo navedli več praktičnih izboljšav ročnih spretnosti, te so: učenci se naj dlje ukvarjajo z oblikovanjem gline, npr. s sodelovanjem na tehniških dnevih, pri vpeljavi neobveznega izbirnega predmeta, na posebnih krožkih in delavnicah, pri raznih šolskih projektih in tekmovanjih, na šolskih vrtovih, lahko tudi v medijih (na televiziji), končno pa tudi pri različnih obšolskih aktivnostih.
Ključne besede: ročne spretnosti, motorični razvoj, predmet Spoznavanje okolja, izdelki iz gline
Objavljeno v DKUM: 03.08.2021; Ogledov: 1144; Prenosov: 119
Celotno besedilo (5,26 MB)

Opis: V diplomskem delu smo predstavili teoretični vidik ustvarjalnosti, gibalne ustvarjalnosti, dimenzije ustvarjalnosti, gibalne kompetentnosti ter gibalna znanja. Želeli smo ugotoviti, ali obstaja povezanost med gibalno ustvarjalnostjo in gibalno kompetentnostjo predšolskih otrok, ali obstajajo razlike v gibalni kompetentnosti in ustvarjalnosti med dečki in deklicami ter kakšno vlogo imajo lokomotorne in manipulativne spretnosti pri kompetentnosti in ustvarjalnosti. V raziskavi smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Podatke smo zbrali na kvantitativen način, s pomočjo opazovanja in z ocenjevalnimi lestvicami. S pomočjo Testa motorične kreativnosti (Motor creativity test) (Bertsch, 1983), ki vsebuje elemente fleksibilnosti, fluentnosti in originalnosti, smo ocenjevali gibalno ustvarjalnost otrok. S pomočjo Testa motoričnega razvoja (Test of Gross Motor Development-TGMD-2) (Ulrich, 2000) smo ocenjevali gibalno kompetentnost otrok. V vzorec je bilo vključenih 39 otrok, starih šest let, iz vrtca Studenci Maribor – enota Limbuš in vrtca Ruše. Ocenjevali smo v prostorih vrtcev in v telovadnici. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da ni povezanosti med gibalno ustvarjalnostjo in gibalno kompetentnostjo. Prav tako med dečki in deklicami ni razlik v gibalni ustvarjalnosti, prav tako tudi ne v gibalni kompetentnosti. Tudi v ustvarjalnosti med manipulativnimi in lokomotornimi spretnostmi med spoloma ni razlik. Vendar pa so bili otroci kompetentnejši v lokomotornih kot manipulativnih spretnostih.
Ključne besede: predšolski otroci, gibalna znanja, gibalni razvoj, lokomotorne spretnosti, manipulativne spretnosti
Objavljeno v DKUM: 10.08.2020; Ogledov: 1130; Prenosov: 138
Celotno besedilo (1,73 MB)

Opis: Magistrska naloga v teoretičnem delu temelji na obravnavi branja in pisanja otrok/učencev v prvem razredu. Osredotočena je tako na povezavo med glasovnim zavedanjem in začetnim branjem, kot na začetno branje − temeljno veščino, ki jo otrok/učenec usvoji v prvem razredu.V nalogi je razloženo opismenjevanje, metode opismenjevanja in faze branja; opisano in pojasnjeno je, kako pri otroku/učencu razvijamo predbralne in predpisalne spretnosti. Sočasno z branjem se odvija tudi proces bralnega razumevanja, saj je pomembno, da otrok prebrano tudi razume. Predstavljeni so različni dejavniki, ki vplivajo na branje otroka, kot sta bralna motivacija in hitrost branja. Pomemben je tudi govorni razvoj otrok/učencev, zato je eno poglavje namenjeno samo temu. Ker se vedno več otrok srečuje s težavami pri branju, je v magistrsko nalogo vključeno tudi poglavje o tem, kje se težave pojavljajo, kako jih reševati in kakšne so vloge staršev in učitelja pri nudenju ustrezne pomoči otroku/učencu. Predstavljene so tudi štiri komunikacijske veščine. Preizkus pismenosti vključuje tudi pisanje, v zaključnem teoretičnem delu naloge je opisano pisanje otrok v prvem razredu. Empirični del temelji na spremljanju napredka učencev prvega razreda v začetnem branju s preizkusom pismenosti. Preučila sem razvoj branja učencev v dveh obdobjih, ob vstopu v šolo in po šestih mesecih učenja. Raziskava temelji na deskriptivni in kavzalno neeksperimentalni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Uporabila sem osnovno deskriptivno statistiko za odvisne vzorce, in sicer t-test. Raziskava temelji na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu učencev petih osnovnih šol na območju Zavoda za šolstvo Maribor, ki obiskujejo prvi razred. Vzorec je obsegal okoli 260 učencev. Podatki so zbrani s testom znanja za učence prvega razreda. Ta test znanja je bil enak na začetku šolskega leta in kasneje v drugem preverjanju meseca aprila. Podatke sem nato obdelala s pomočjo programa SPSS.
Ključne besede: Branje, opismenjevanje, spretnosti, razumevanje, govorni razvoj, motivacija, komunikacijske sposobnosti, pisanje.
Objavljeno v DKUM: 05.06.2018; Ogledov: 1520; Prenosov: 171
Celotno besedilo (611,23 KB)

Opis: Magistrsko delo obravnava razvojne značilnosti otrok in njihove zmožnosti za tehnične dejavnosti pri predmetu naravoslovje in tehnika, ki se izvaja v 4. in 5. razredu osnovne šole. Predmet združuje naravoslovje, ki se ukvarja s proučevanjem zakonitosti delovanja narave, in tehniko, ki te zakonitosti uporablja za spreminjanje narave v korist človeka. Spoznavanje in utrjevanje naravoslovnih pojmov se dopolnjujeta z obdelavo gradiva do zamišljenega izdelka, z uporabo tehničnih sredstev in primerne organizacije dela. Predstavljeni so cilji predmeta naravoslovje in tehnika v povezavi z lesnimi gradivi, opisani osnovnošolski predmeti, ki vključujejo obravnavo lesnih gradiv, in predstavljena vključenost lesne tematike pri pouku v drugih državah. Posebno pozornost namenjamo učiteljevemu vpeljevanju lesnih gradiv v učni proces pri pouku naravoslovja in tehnike. Temeljne ugotovitve empirične raziskave, izvedene med 146 učitelji podravskih osnovnih šol, so: učitelji namenijo malo ur teoretičnim vsebinam o lesu, nekoliko več praktičnemu delu učencev, pri čemer so večje implementacije lesnih gradiv pri pouku deležni učenci četrtih razredov in pri učiteljih z večletnimi delovnimi izkušnjami. Največje ovire za izvajanje praktičnega dela učiteljem predstavljajo pomanjkanje orodij in pripomočkov za obdelavo lesa, prevelike skupine učencev in premalo razvite ročne spretnosti učencev. V Podravski regiji zelo majhen delež šol izvaja neobvezni izbirni predmet tehnika ali izbirni predmet obdelava gradiv: les, saj se zanju odloča premalo učencev, čeprav predmeta spodbujata razvoj ročnih spretnosti, ki so pri današnjih učencih vedno manj razvite. Učencem je treba približati naravo in les že v šoli, saj bi s tem spodbudili njihov primarni interes po raziskovanju in ustvarjanju ter posledično urili ročne spretnosti pri obdelavi in oblikovanju lesa ter drugih materialov.
Ključne besede: motorični razvoj, ročne spretnosti, predmet naravoslovje in tehnika, učni načrt, izdelki iz lesnih gradiv
Objavljeno v DKUM: 11.10.2016; Ogledov: 2230; Prenosov: 499
Celotno besedilo (1,93 MB)