| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


11 - 20 / 145
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
11.
RAZVOJ OSNOV PISANJA IN GRAFOMOTORIČNE VAJE Z UPORABO DIDAKTIČNEGA GRADIVA
Katrca Vezjak, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu obravnavamo razvoj osnov pisanja in grafomotoročne vaje z uporabo didaktičnega gradiva. V prvem delu diplomskega dela je širše opredeljeno področje motorike in grafomotorike. Predstavljena so didaktična gradiva. Izpostavljeni so cilji začetnega opismenjevanja, kot jih predvideva učni načrt. Razvoj sposobnosti za pisanje posameznih črt smo spremljali tudi v raziskavi. V empiričnem delu smo iskali odgovore na raziskovalna vprašanja, ki smo si jih zastavili. Zanimalo nas je, ali učenci napredujejo v razvoju sposobnosti za pisanje posameznih črt, ki so osnova za kasnejše pisanje črk in številk. Učenčevo napredovanje naj bi bilo opazno zaradi doslednega in temeljitega izvajanja vaj s pomočjo didaktičnega gradiva. Izvedli smo spremljavo dela v obdobju šolskega leta in delo učencev vrednotili glede na pritisk pisal, smer pisanja in kvaliteto zapisane črte. Izidi spremljave so pokazali, da so opazna izboljšanja pri zapisu navpične, vodoravne in poševne črte ter polkroga. Izboljšanje je bilo opazno tudi na področju orientacije, upoštevanju pravilne smeri pisanja in pravilnem pritisku pisala. Napredovanje je bilo doseženo tudi s pomočjo didaktičnega gradiva za učence.
Ključne besede: Ključne besede: osnove pisanja, grafomotorika, orientacija, didaktično gradivo, razvoj sposobnosti, črta.
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 9367; Prenosov: 1650
.pdf Celotno besedilo (2,29 MB)

12.
RAZVOJ GIBALNIH SPOSOBNOSTI OTROK V OBDOBJU ENEGA LETA
Stanka Lebar, 2009, diplomsko delo

Opis: Namen raziskave je bil ugotoviti, ali obstajajo razlike v gibalni učinkovitosti otrok, starih od 5 do 10 let, v obdobju enega leta, in ali se dečki in deklice, stari od 5 do 10 let, v gibalni učinkovitosti med seboj statistično razlikujejo. Raziskava je bila opravljena na vzorcu 243 otrok, od tega je bilo 120 deklic in 123 dečkov. Otroci so v času opravljanja meritev obiskovali prvi, drugi, tretji, četrti in peti razred OŠ Pesnica, OŠ bratov Polančičev Maribor, OŠ Destrnik in vrtec Destrnik. Gibalno učinkovitost smo merili z za ta namen pripravljenimi testi, vsak posamezni test je meril drugo gibalno sposobnost. Zbrani podatki so bili obdelani z računalniškim programom SPSS Statistic 17.0 za Windows. Razlike v gibalni učinkovitosti otrok iz zgoraj omenjenih šol smo izračunali z analizo variance T-test za odvisne vzorce (razlike v obdobju enega leta) in T-test za neodvisne vzorce (razlike med dečki in deklicami). Rezultati kažejo, da so razlike v gibalni učinkovitosti otrok, starih od 5 do 10 let, v obdobju enega leta statistično značilne. Med dečki in deklicami pa v tem starostnem obdobju pri nekaterih gibalnih sposobnostih prihaja do statistično značilnih razlik (v eksplozivni moči — skok v daljino, pri hitrosti enostavnih gibov — plosk ter pri teku na 300 m — vzdržljivost), pri nekaterih pa spet ne (pri ravnotežju — flamingo, pri vizualno-gibalni koordinaciji — kocke ter pri koordinaciji gibanja celega telesa — obroči). Iz rezultatov lahko torej povzamemo, da se gibalne sposobnosti otrok, starih od 5 do 10 let, v obdobju enega leta spremenijo, pri nekaterih gibalnih sposobnostih se pojavijo med spoloma razlike, pri nekaterih pa je razvoj le-teh med spoloma enak oz. zelo podoben.
Ključne besede: gibalni razvoj, telesni razvoj, gibalna učinkovitost, delitev gibalnih sposobnosti, merjenje gibalnih sposobnosti, razvoj gibalnih sposobnosti.
Objavljeno: 06.10.2009; Ogledov: 3539; Prenosov: 593
.pdf Celotno besedilo (731,76 KB)

13.
POVEZANOST GIBALNE UČINKOVITOSTI IN GIBALNE DEJAVNOSTI DEČKOV V DRUGEM TRILETJU
Andreja Zupanič, 2010, diplomsko delo

Opis: Temeljni namen raziskave je bil ugotoviti, ali med skupinami različno gibalnih dejavnih dečkov obstajajo razlike v gibalni učinkovitosti in kakšne so te razlike. Raziskovalni vzorec je štel 221 dečkov, ki so obiskovali četrti, peti in šesti razred sedmih severovzhodnih slovenskih osnovnih šol. Za ugotavljanje gibalne dejavnosti smo uporabili posebej pripravljen anketni vprašalnik, s katerim smo dobili podatke o količini gibalne dejavnosti dečkov. Na osnovi dobljenih podatkov so bili dečki razdeljeni v skupino nizko, skupino srednje in skupino zelo gibalno dejavnih dečkov. Za oceno gibalnih sposobnosti smo izbrali sedem testov, ki merijo koordinacijo gibanja celega telesa, eksplozivno in repetitivno moč, ravnotežje, gibljivost, hitrost enostavnih gibov in vzdržljivost. Razlike v gibalni učinkovitosti med skupinami različno gibalno dejavnih dečkov smo izračunali z analizo variance (ANOVA), pri čemer smo ugotavljali statistično značilnost razlik na ravni tveganja p≤0.05. Razlike smo natančneje opredelili s Post-Hoc preizkusom po metodi Scheffe. Rezultati kažejo, da obstajajo med skupinami nizko, srednje in zelo gibalno dejavnih dečkov statistično pomembne razlike v treh od sedmih testov za merjenje gibalne učinkovitosti. Pri testih, ki merita eksplozivno in repetitivno moč, nastajajo razlike med skupinama srednje in zelo gibalno dejavnih dečkov, medtem ko se pri testu, ki meri vzdržljivost, pojavljajo razlike med skupinama nizko in zelo gibalno dejavnih dečkov. Med gibalno učinkovitostjo in gibalno dejavnostjo obstaja pozitivna povezava, vendar le v nekaterih gibalnih sposobnostih.
Ključne besede: gibalni razvoj, športna dejavnost, gibalne sposobnosti, motorične sposobnosti, drugo triletje
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 2240; Prenosov: 276
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

14.
VLOGA STARŠEV PRI RAZVIJANJU GIBALNIH SPOSOBNOSTI OTROK
Nina Mak, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vloga staršev pri razvijanju gibalnih sposobnosti otrok smo želeli z rezultati ankete ugotoviti, kako pogosto so starši športno aktivni skupaj z otrokom, katere športne dejavnosti so najpogostejše, ki jih starši izvajajo pri športnih aktivnostih skupaj z otrokom, kaj onemogoča staršem, da bi se redno športno udejstvovali skupaj z njim, koliko otrok je vključenih v organizirano športno vadbo in ali se starši zavedajo pomembnosti gibalno/športne dejavnosti pri otrokovem razvoju na drugih področjih. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj in sposobnosti, telesne značilnosti in razvoj otrok, pomen gibalnih dejavnosti za celostni razvoj otroka ter pomen družinskega okolja za motorični razvoj otroka. V empiričnem delu smo s pomočjo anonimnih anketnih vprašalnikov ugotovili, da se starši, ne glede na starost in izobrazbo, zavedajo pomembnosti gibalno/športne aktivnosti za otroka; veliko staršev, ki živijo na vasi, je večkrat na teden gibalno/športno aktivnih skupaj z otrokom; zelo malo otrok je vpisanih v organizirano obliko športne vadbe, kar pa glede na vaško okolje ni presenetljivo; igre z žogo so najpogostejša dejavnost, ki se je poslužujejo starši skupaj z otrokom; matere pa so večinoma bolj gibalno/športno aktivne skupaj z otroki kot njihovi očetje.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, telesne značilnosti, telesni razvoj, gibalno/športna aktivnost, predšolski otrok, starši
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 2793; Prenosov: 683
.pdf Celotno besedilo (3,04 MB)

15.
DRUŽINA IN KOMUNIKACIJA KOT POMEMBEN DEJAVNIK OTROKOVEGA RAZVOJA IN VZGOJE
Sonja Valant Godec, 2010, diplomsko delo

Opis: Ljubezen, zatočišče, varnost, otroci, komunikacija,... to so pojmi, ki so se prvi utrnili ob misli na družino. Vsakdo ve, kaj je družina? V družini je mogoče le z dejavnim in poštenim vključevanjem, nenehnim usklajevanjem in ustvarjalnim prilagajajnjem tudi preko kriz in stisk najti skupne poti, skupna zadoščenja in skupne izzive stistimi, ki so človeku najbliže. Prav to pa je ena od največjih vrednih daril, ki jih družina lahko daje. Družina je prva, ki otroku nudi varno okolje iz katerega raziskuje vedno širši svet spoznanj. Otrokovo poseganje v okolje pomeni zanj razvijanje sposobnosti za vedno večjo neodvisnost in samostojnost pri zadovoljevanju potreb. OTROKOV RAZVOJ:je dinamičen proces, ki ga interaktivno soodločata dednost in okolje in sicer na ravni fizičnega in socialnega okolja. Otrok se ob rojstvu zaveda celovitosto, povezanosti in življenjske energije; od rojstva je povezan s starši in preko njih z vsem svetom. KOMUNIKACIJA: z biološkim rojstvom se otrokov razvoj nadaljuje v družini, vrtcu, šoli,.. kjer je medosebna komunikacija gonilna sila otrokovega razvoja. V družini otrok pridobi veliko besedno bogastvo in pojmovno jasnost. To so pogoji za otrokovo logično razumevanje, pravilno orientacijo in ustrezno odzivanje na svet, ki ga obdaja.
Ključne besede: otrok, komunikacija, družina, varnost, čustva, počutje, okolje, sodelovanje, vrednote, zatočišče, ljubezen, vzgoja, razvoj, otroštvo, mišljenje, sposobnosti, učenje, medsebojni odnosi
Objavljeno: 07.07.2010; Ogledov: 2621; Prenosov: 358
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

16.
VPLIV HOJE NA MOTORIČNE SPOSOBNOSTI PREDŠOLSKIH OTROK
Simona Kirbiš, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo želeli ugotoviti, ali vodena in načrtovana dejavnost — hoja vpliva na razvoj motoričnih sposobnosti predšolskih otrok. V teoretičnem delu je opisana struktura motoričnega prostora otrok, motorične sposobnosti otrok, možnosti izvajanja hoje v družini, vrtcu in v športnih organizacijah mesta Maribor. Prav tako je v teoretičnem delu predstavljena hoja kot naravna oblika gibanja in kot sredstvo za razvijanje motoričnih sposobnosti. Za testiranje je bilo uporabljenih osem motoričnih testov, s katerimi ugotavljamo razvitost sposobnosti ravnotežja, koordinacije, repetativne moči in eksplozivne moči. V empiričnem delu smo primerjali rezultate med eksperimentalno in kontrolno skupino, spoloma in indeksom telesne mase. Za vzorec smo uporabili 31 otrok, od teh je bilo 16 otrok v eksperimentalni skupini in 15 otrok v kontrolni. Starost otrok se je gibala med pet in šest let. Ugotovili smo, da so otroci v eksperimentalni skupini tako na inicialnem kot na finalnem testiranju dosegli boljše rezultate od otrok kontrolne skupine; deklice so v povprečju dosegle boljše rezultate od dečkov, in indeks telesne mase ni imel vpliva na nivo razvitosti motoričnih sposobnosti.
Ključne besede: motorični razvoj, motorične sposobnosti, hoja v predšolskem obdobju, indeks telesne mase
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 3430; Prenosov: 712
.pdf Celotno besedilo (538,21 KB)

17.
ŠPORTNA AKTIVNOST IN PREHRAMBENE NAVADE PREDŠOLSKIH OTROK V SEVNIŠKIH VRTCIH
Katja Traven, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Športna aktivnost in prehrambene navade predšolskih otrok v sevniških vrtcih je razvidno, kakšna je povezanost športne aktivnosti in prehrambenih navad predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšne prehrambene navade imajo otroci, ki obiskujejo sevniški vrtec, kakšno vlogo imajo pri tem njihovi starši, kako pogosto so otroci, vključeni v sevniški vrtec, športno aktivni zunaj vrtca in katere so njihove aktivnosti. Teoretični del smo razdelili na dva dela, prehrano in motoriko. Pri prehrani je opisana zdrava prehrana, prehrana predšolskega otroka, organizacija prehrane v Vrtcu Ciciban Sevnica, pri motoriki pa gibalne sposobnosti otrok, gibalni razvoj, gibalne dejavnosti v kurikulumu za vrtce, vpliv prehrane na gibalni razvoj otroka in organizirane gibalno-športne dejavnosti za predšolske otroke v Sevnici. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 50 staršev predšolskih otrok. V empiričnem delu so bile z deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja preverjene in ovrednotene zastavljene hipoteze. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je razvidno, da se otroci, ki obiskujejo sevniški vrtec, zdravo prehranjujejo in da starši poznajo posledice nezdravega in nepravilnega prehranjevanja. Starši so z otrokom športno aktivni 2 — 3 krat na teden in da zelo malo otrok obiskuje organizirano športno vadbo. Na podlagi podatkov o teži in višini otrok ugotavljamo, da ima večina otrok normalno telesno težo glede na indeks telesne mase.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, zdrava prehrana, prehrana predšolskega otroka, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, vpliv prehrane na gibalni razvoj, športne dejavnosti
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2869; Prenosov: 386
.pdf Celotno besedilo (781,90 KB)

18.
VPLIV DRUŽINE NA GIBALNE SPOSOBNOSTI IN TELESNE ZNAČILNOSTI OTROK
Valerija Skrt, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Vpliv družine na gibalne sposobnosti in telesne značilnosti otrok smo želeli na osnovi empiričnih rezultatov motoričnih testov ugotoviti stanje gibalnih sposobnosti pet let starih otrok ter z anketnim vprašalnikom ugotoviti vpliv družine na razvoj gibalnih sposobnosti in telesnih značilnosti njihovih otrok. V teoretičnem delu smo predstavili telesne značilnosti predšolskih otrok in njihov vpliv na gibalne sposobnosti, gibalna znanja ter pomen gibalnih dejavnosti za celostni razvoj otroka. Opisali smo življenjska okolja otrok v predšolskem obdobju in njihovo vlogo pri telesnem razvoju otroka ter predstavili organizirane gibalne/športne dejavnosti za predšolske otroke na Ptuju. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati testov motoričnih sposobnosti, ki smo jih zbrali na osnovi vzorca 50 otrok iz dveh enot ptujskega vrtca in rezultati anketnega vprašalnika njihovih staršev. Pri obdelavi podatkov smo prišli do naslednjih ugotovitev: dečki so dosegli boljše rezultate kot deklice, otroci z nižjim ITM so dosegli boljše rezultate kot otroci z višjim ITM, otroci, s s strani staršev vzpodbujeni k športu, so dosegli boljše rezultate, otroci, ki obiskujejo dodatno športno vadbo, so dosegli boljše rezultate, mlajši starši se več ukvarjajo s športno-gibalnimi dejavnostmi skupaj z otroki, otroci staršev, kateri so bili kot otroci tudi sami športno aktivni, so bolj športno aktivni kot otroci, katerih starši se kot otroci niso ukvarjali s športom.
Ključne besede: gibalne sposobnosti, telesne značilnosti, gibalni razvoj, indeks telesne mase otrok, vloga staršev
Objavljeno: 12.07.2010; Ogledov: 3089; Prenosov: 570
.pdf Celotno besedilo (467,15 KB)

19.
VPLIV STARŠEV NA GIBALNI RAZVOJ OTROK VRTCA ŠENTJUR
Petra Skale, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv staršev na gibalni razvoj otrok vrtca Šentjur je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili gibalni razvoj otroka, pomen športnih dejavnosti za razvoj le-tega in vlogo staršev pri gibalnem razvoju otroka. Predstavili smo tudi organizirane gibalne/športne dejavnosti za predšolske otroke v Šentjurju. V empirični del diplomskega dela smo zajeli ugotovitve raziskav, ki smo jih zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo starše otrok, starih od 4 do 6 let. V raziskavi je sodelovalo 197 staršev iz vseh enot Vrtca Šentjur. Namen raziskave je bil ugotoviti vpliv in vlogo staršev pri gibalnem razvoju predšolskega otroka glede na njihov spol, starost, izobrazbo in kraj bivanja. Pri obdelavi podatkov smo ugotovili naslednje. Staršem onemogoča športno aktivnost skupaj z otroki pomanjkanje časa. Večina staršev se ne glede na starost in izobrazbo zaveda, da gibalna/športna aktivnost pripomore k hitrejšemu razvoju na drugih področjih. Kljub slednjemu pa je presenetljiv podatek, da večina otrok ni vključenih v organizirano športno vadbo, kljub temu da Vrtec in zunanji organizatorji v Šentjurju to omogočajo. Več otrok, ki so vključeni v organizirano športno vadbo, prihaja s podeželja. Starši so športno aktivni zaradi boljšega počutja. Otroci staršev, ki so športno aktivni, niso bolj športno aktivni kot otroci staršev, ki se ne ukvarjajo s športom. Mame so pogosteje športno aktivne s svojim otrokom kot očetje. Slednja ugotovitev ni ravno zanesljiva, saj očetje predstavljajo le 16,8 % vseh anketirancev. Najpogostejša športna dejavnost, ki jo starši izvajajo skupaj s svojim otrokom, je igra z žogo. Ukvarjanje staršev s športnimi dejavnostmi skupaj z otroki ni odvisno od izobrazbe staršev.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj, gibalne sposobnosti, športne dejavnosti, vloga staršev
Objavljeno: 11.10.2010; Ogledov: 3454; Prenosov: 458
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

20.
KOGNITIVNE SPREMEMBE V OBDOBJU ODRASLOSTI IN STARANJA
Anita Nonković, 2010, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil pobliže spoznati proces staranja in s staranjem povezane spremembe na kognitivnem in drugih področjih. V teoretičnem delu je poudarek na kognitivnem razvoju v odrasli dobi; opisan je spoznavni razvoj v adolescenci in odrasli dobi, upad sposobnosti, demenca, modrost ter strategije, s katerimi starostniki nadomestijo upad svojih spoznavnih sposobnosti (selekcija, optimizacija, kompenzacija). Dotaknili smo se socialnega in emocionalnega razvoja ter izobraževanja v odrasli dobi. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom, ki smo ga sestavili sami. Opravljen je bil na vzorcu 40-ih odraslih, starih od 55 do 65 let, med anketiranci so tudi varovanci doma starejših občanov in socialnovarstvenega zavoda. Ugotovili smo, da odrasli v obdobju prehoda v pozno odraslost le redko živijo sami. Osamljeni niso, zaposlijo se s hobiji. Svojemu zdravju bi lahko posvečali več pozornosti. Besedo starostnik povezujejo s starostjo, z domom upokojencev, predvsem z vidnimi znaki staranja kot so sivi lasje, onemoglost. Počutijo se mlajše kot so, zadovoljni so s svojim življenjem. Za svojo poučenost o stvareh, ki jih zanimajo, poskrbijo sami, največkrat preko televizije, knjig in revij. Opažamo, da odrasli najbolje rešujejo naloge verbalnih sposobnosti in spomina. Nekoliko slabše, a še vedno dobro rešujejo naloge za ugotavljanje prostorske orientacije. Najmanj pravilne odgovore dosegajo v nalogah z moralno dilemo.
Ključne besede: Staranje, kognitivni razvoj, modrost, selektivna optimizacija, upad sposobnosti, demenca.
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 3467; Prenosov: 980
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

Iskanje izvedeno v 0.29 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici