| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 12
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
VIABILNA REGIJA - REZULTAT INOVIRANJA Z DIALEKTIČNO TEORIJO SISTEMOV IN KIBERNETIKO POSLOVNIH SISTEMOV.tema prijavljena 8. 8. 2011
Amna Potočnik, 2016, doktorska disertacija

Opis: Raziskava metodološko in vsebinsko povezuje v novo sinergijo spoznanja iz dialektične teorije sistemov, poslovne kibernetike in strateškega managementa; saj z med-strokovnim ustvarjalnim sodelovanjem lahko ustvarimo miselne konstrukte, ki tvorijo v sinergiji novost, ki je ni moč reducirati zgolj na eno izmed navedenih področij znanosti. S to sinergijo smo iskali odgovore na vprašanja regionalnega razvoja, ker jih z utečenimi geografsko-ekonomskimi instrumenti ni moč razviti, saj le-ti niso zadostno celoviti. Posegli smo tudi na področje pokrajinizacije, kjer politična ekonomija prav tako nima zadostno celovitih odgovorov na vprašanje – koliko in kakšne pokrajine naj npr. Slovenija vzpostavi, če sploh. Obstoječa gradiva o tem nakazujejo osnovno problematiko, ki (kot vidimo) onemogoča vzpostavitev pokrajin, predvsem zaradi ukvarjanja z zatečenim stanjem, tj. delitvijo pristojnosti med državo – regijo – lokalnimi skupnostmi. Potreben je odmik od ustaljene politične in ekonomske teorije opredeljevanja in razumevanja pokrajin k sinergiji, za katero so nam služile navedene tri znanosti, da smo raziskovali in predlagali model regije – organizacije, ki bo sposobna preživeti na daljši rok v zapletenih razmerah. Bo torej viabilna, ker povezuje v novo sinergijo spoznanja iz njih v praksi z ustvarjalnim interdisciplinarnim sodelovanjem občanov regije in njihovih partnerjev od drugod. Takšna regija ima izoblikovano identiteto, opredeljeno z namenom, ki se izkristalizira v procesu sodelovanja regionalnih prebivalcev. Regionalna identiteta ni tavtološka in je ne zmorejo določiti državni uradniki, saj nastaja v nenehni interakciji in se, ob upoštevanju zadostne in potrebne celovitosti in raznolikosti, nenehno spreminja v novo danost. Regionalizacija je proces, tako samega oblikovanja regije kot njenega nenehnega spreminjanja, da bi se izognila entropiji. Sodobna IKT omogoča sodelovanje velikega števila prebivalcev, vsaj tistih, ki so računalniško pismeni, zato odločitve niso posledica vehementnosti oblastnikov, niti državnih niti regionalnih, temveč proces nenehnega tehtanja in izbire; v njem lahko uporabimo metode medsebojnega interdisciplinarnega ustvarjalnega sodelovanja, npr. USOMID in TS. Namen regije, ki naj bo viabilna, je, da ustvarja pogoje viabilnosti osnovnih elementov, tj. posameznikov, ki so rekurzivni in iterirajoči elementi njene kohezivnosti. Prebivalci potrebujejo za svojo viabilnost, in sicer zaradi fizičnih omejitev eksistence, vodo, hrano, zrak in ne nazadnje avtonomijo oziroma svobodo izbire, ob predpostavki, da so sposobni razlikovati in se odločati. Razvoj, prilagajanje in samoučenje v primeru človeške – lahko jo imenujemo tudi regionalne – populacije, nikoli ne poteka neodvisno, izolirano, hermetično zaprto. Regija kot mreža medsebojno soodvisnih prebivalcev ni namenjena diktiranju posameznikove sreče ali dobrega počutja, temveč zagotavljanju osnovnih bivanjskih pogojev, na podlagi katerih lahko posameznik določa lastno identiteto oziroma namen, ki ga v življenju zasleduje in ga posledično kot del subjektivne realnosti tudi nenehno izračunava. Namesto regionalnega (birokratsko-delegatskega) aparata zato predlagamo zgolj izmed prebivalcev (v skladu s strokovnimi merili in sposobnostjo) izbrane managerje, ki so usmerjevalci regionalnih procesov, njihovi spremljevalci (v skladu z opredeljenimi razvojnimi kazalniki). V regionalni mreži odločajo prebivalci, model je participativen in hkrati takšen, da izkazuje dvojno povratno zanko (cilj je seveda negativna povratna zanka, ki stabilizira, razen ko si v skupnosti zaželimo revolucionarnih sprememb), znotraj viabilnega posameznika in njegove interakcije z okoljem. Načela njihovega sodelovanja in povezovanja, če naj bo le-to vzdržno na dolgi rok, morajo temeljiti na družbeni odgovornosti. Družbena odgovornost pomeni osebno odgovornost do družbe, ki se vedno kaže skozi posameznikove odločitve z zavezo spoštovati trajnostni razvoj in VKEN.
Ključne besede: dialektična teorija sistemov, družbena odgovornost, inoviranje, inovativnost, kibernetika, poslovna kibernetika, kibernetika managementa, regije, regionalni razvoj, Slovenija, strateški management, model viabilnega sistema
Objavljeno: 04.10.2016; Ogledov: 1110; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (3,69 MB)

2.
Sistemi daljinskega ogrevanja na lesno biomaso in njihov pomen na področju trajnostnega razvoja ter prehoda na nizko ogljično družbo
Darko Korošec, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so predstavljene bistvene lastnostni sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v smislu zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov ter trajnostnega razvoja. Izveden je tehnični izračun predpostavljenega sistema v manjšem kraju in primerjava stroškov ogrevanja individualnih sistemov s stroški ogrevanja v primeru prehoda na sistem daljinskega ogrevanja. Pri ekonomskem izračunu sta bila upoštevana primera brez in s pridobitvijo nepovratnih sredstev, kar je prikazalo njihov pomen za realizacijo takšnih projektov.
Ključne besede: daljinsko ogrevanje, lesna biomasa, trajnostni razvoj, nizko ogljična družba, ekonomika sistema daljinskega ogrevanja na lesno biomaso
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 574; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

3.
RAZVOJ EKSPERTNEGA SISTEMA ZA OCENJEVANJE VADITELJEV PLAVANJA
Tjaša Šubelj, 2014, diplomsko delo

Opis: Že dolgo časa opravljam delo vaditelja plavanja in pri delu se pojavlja veliko težav. Ena izmed njih je tudi to, kako vsako leto v tečajih določiti mentorstvo novim vaditeljem in kakšen kriterij izbrati pri povečevanju plačila. Zato sem se odločila, da se osredotočim na omenjen problem in poskušam najti rešitev. Izdelala sem ekspertni sistem, na podlagi realnih podatkov, ki posameznemu vaditelju določi osebno oceno, ki je sestavljena iz napredka otrok na tečaju, ki jih je poučeval. Najprej sem analizirala večletne podatke o tečajih, da bi pridobila čim bolj popolno in realno sliko dela. Sezona plavalnega tečaja, katerega podatki so bili najbolj popolni, je bila nato osnovna baza za izgradnjo sistema. S sistemom na podlagi ocene začetnega in končnega testiranja posameznega otroka v tečaju, ki jo je nek vaditelj poučeval, s kriterijem zaradi odsotnosti posameznega otroka, ki vpliva na končno oceno ter s prisotnostjo vseh otrok preko celotnega tečaja izračunamo osebno oceno vsakemu vaditelju, ki je opravljal delo v izbranem časovnem obdobju. Ko smo dobili rezultate, so ti pokazali , da se osebne ocene gibljejo od 1,2 in tja do 2,25. Ta rezultat nam predstavlja osebno oceno, ki pa v realnem stanju pomeni prikazuje za koliko pri nekem vaditelju napredoval posamezni otrok. Končni rezultati, ki smo ga omenili, v povprečju znaša 1,75. To pa je tudi realni napredek, ki ga največkrat dosežejo vaditelji pri delu. S tem sem potrdila začetno ugotavljanje, ki je temeljilo na podlagi izkušen, da otroci napredujejo v večini za 2 oceni.
Ključne besede: delo vaditelja plavanja, mentorstvo novim vaditeljem, ocenjevanje kvalitete dela, razvoj ekspertnega sistema
Objavljeno: 18.09.2014; Ogledov: 745; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,87 MB)

4.
PRENOVA INFORMACIJSKEGA SISTEMA JAVNEGA STANOVANJSKEGA SKLADA MESTNE OBČINE LJUBLJANA
Rok Goli, 2014, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je predstaviti prenovo informacijskega sistema v Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana. Poslovanje organizacije je v današnjem svetu neposredno odvisno od uporabe podatkov, shranjenih v njenih informacijskih sistemih, zato mora biti zagotovljena njihova pravilnost in nemoteno delovanje vseh delov tega sistema. Diplomsko delo opisuje prenovo informacijskega sistema, ki je za nemoteno poslovanje organizacije ključnega pomena. V diplomskem delu je predstavljena analiza trenutnega stanja, analiza problematike razvoja novega informacijskega sistema ter izvedba prenove. Prav tako so predstavljene težave in rešitve, ki so se pojavile med razvojem in izvedbo prenovljenega informacijskega sistema V zadnjem delu je predstavljena analiza SWOT prenove, s katero so opisane prednosti in slabosti predstavljenega procesa, v sklepnem delu pa učinki prenove z možnostmi za nadaljnji razvoj.
Ključne besede: prenova informacijskega sistema, razvoj informacijskega sistema, uvedba novega informacijskega sistema, evidenca nepremičnega premoženja, Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana.
Objavljeno: 08.04.2014; Ogledov: 780; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (918,75 KB)

5.
6.
7.
RAZVOJ SISTEMA ZA MATERIALNO POSLOVANJE S STORITVENO TEHNOLOGIJO NA PLATFORMI IBM WEBSPHERE
Aleš Rožman, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo predstavili razvoj sistema s storitveno tehnologijo od načrtovanja do implementacije. Razvili smo prototipni sistem za materialno poslovanje za potrebe farmacevtskega podjetja. Opisali smo storitveno tehnologijo in storitveno usmerjeno arhitekturo. Poudarek smo dali na modeliranje sistema, kjer smo izpostavili uporabljeno metodologijo in obrazložili posamezne korake modeliranja. Pri razvoju sistema smo uporabljali orodja iz IBM - ove družine produktov Websphere.
Ključne besede: storitvena tehnologija, storitveno usmerjena arhitektura, razvoj sistema, IBM Websphere
Objavljeno: 30.11.2011; Ogledov: 1423; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (2,03 MB)

8.
RAZVOJ SISTEMSKEGA MIŠLJENJA NA RAZREDNI STOPNJI IZOBRAŽEVANJA
Nives Ozis - Oprešnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Pri proučevanju sistemov v naravi in družbi imamo običajno opravka s kompleksnimi sistemi, ki zahtevajo skrbno obravnavo z vidika poznavanja teorije sistemov. Gre za proučevanja odnosov med posameznimi količinami tako z vidika matematičnega zapisa kot primerjave rezultatov matematičnega modela z rezultati eksperimenta. Pri tem je pomembno, da matematično modeliranje kot uspešno znanstvenoraziskovalno metodo prenesemo na področje izobraževanja. Na razredni stopnji izobraževanja to počnemo na kvalitativni ravni v smislu razvoja sistemskega mišljenja. Na osnovi tega so v diplomskem delu zbrani primeri obravnave kompleksnih sistemov. Primeri so razdelani po posameznih korakih v smislu postopne obravnave kompleksnih sistemov in so s tem v pomoč učitelju pri izvajanju pouka. Prikazana je kompleksnost sistemov, ločevanje sistemov od okolice, dinamika sistemov in celoten razvoj strukture sistemov. Poudarek je na vizualizaciji strukture in dinamike sistemov s tako imenovanimi »vzročno-posledičnimi diagrami«, ki v kvalitativnem smislu nakazujejo odnose med posameznimi členi znotraj sistema. Poudarjen je tudi pomen eksperimenta z vidika primerjave rezultatov modelnih napovedi z rezultati eksperimenta, kar v smislu ujemanja modelnih napovedi z eksperimentom vodi v razvoj strukture sistemov. Z zbranimi primeri smo pokazali, da lahko že na razredni stopnji izobraževanja obravnavamo kompleksnejše sisteme celovito. S tem postane obravnava sistemov realnejša, kar omogoča bistveno boljšo primerjavo z rezultati eksperimenta in učenca navaja na opazovanje realnih procesov v okolju.
Ključne besede: Kompleksni sistemi, sistemsko mišljenje, modeliranje, dinamika sistemov, eksperimenti, razvoj strukture sistema.
Objavljeno: 14.06.2011; Ogledov: 1984; Prenosov: 307
.pdf Celotno besedilo (3,18 MB)

9.
MEJE KONTINUITETE UPORABE KOORDINACIJSKIH PRAVIL O SOCIALNI VARNOSTI V EU IN NADALJNJI RAZVOJ EVROPSKEGA SISTEMA SOCIALNE VARNOSTI
Katja Kupljen, 2011, magistrsko delo

Opis: V okviru prava socialne varnosti Evropske unije je s 01.05.2010 začela veljati nova uredbena ureditev koordinacije sistemov socialne varnosti. V magistrski nalogi je z vidika nadaljnje uporabe (novih) koordinacijskih pravil, ki so tesno povezana s svoboščino prostega gibanja ljudi, predstavljena analiza primerjalno-pravnega pregleda stare in nove ureditve. Z vidika kontinuitete oziroma nadaljnjega razvoja evropskega sistema socialne varnosti pa so v nalogi izpostavljena predvsem odprta vprašanja, sodna praksa Sodišča Evropske unije in problematika modernizacije enotnega evropskega sistema socialne varnosti. Nova uredbena ureditev koordinacije sistemov socialne varnosti, katere glavno vodilo je še vedno zagotavljanje in vzpodbujanje svobode gibanja ljudi, z vsebinskega vidika večjih sprememb ne prinaša. Temeljna pravila se ohranjajo in namen koordinacije je še vedno povezovanje sistemov socialne varnosti, brez njihovega poenotenja (harmonizacije). Glavna cilja nove ureditve sta poenostavitev in modernizacija. Pomembne so tudi nekatere »tehnične« spremembe (»administrativni« napredek) in novosti glede postopkov odločanja o socialnih pravicah, kar posledično zagotavlja višjo stopnjo varstva pravic. Koordinacija sistemov socialne varnosti svojo materialno veljavnost (ki je »zgolj« dopolnjena z dajatvami iz naslova očetovstva in pred-upokojitvenimi pravicami) ohranja, ter novih »samostojnih« pravic ne prinaša, pa čeprav je Sodišče Evropske unije v svojih sodbah že večkrat opozorilo na nekatere pravice oziroma dajatve in storitve, ki bi prav tako morale biti predmet koordinacije (pravice iz naslova dolgotrajne oskrbe, zdravstvene storitve in dajatve za tiste, ki jim brezposelnost šele grozi). Za kontinuiteto uporabe koordinacijskih pravil (kot tudi za nadaljnji razvoj evropskega sistema/prava socialne varnosti) je pomembna »nova« širša osebna veljavnost nove koordinacijske uredbe, saj le-ta vključuje vse državljane Evropske unije, tako ekonomsko aktivne kot tudi neaktivne. V posledici navedenega so tako v novi ureditvi povzdignjene določbe evropskega državljanstva, socialna solidarnost in temeljna načela koordinacije sistemov socialne varnosti (predvsem teritorialno načelo in načelo enakega obravnavanja). Načela evropske koordinacije so tudi v splošnem z novo uredbo nadgrajena in njihova vloga je okrepljena. Številna koordinacijska pravila so posodobljena, preglednejša, enostavnejša, transparentnejša in bolje strukturirana ter posledično za upravičence/zavarovance (katerim so ta pravila tudi dejansko namenjena) lažje razumljiva in dostopnejša. Pomemben napredek je dosežen na področju (so)delovanja in »upravne administracije« nosilcev socialnih zavarovanj držav članic, kateri bodo postopno vsi prešli na elektronski način izmenjave podatkov (EESSI), s čimer bodo postopki priznavanja in izplačevanja pravic hitrejši in transparentnejši, varstvo pravic zavarovancev pa učinkovitejše. Kljub dosežkom nove »modernizirane« koordinacije sistemov socialne varnosti v Evropski uniji, odprta vprašanja ostajajo. Pomanjkljivost predstavlja »zaprta« stvarna veljavnost (pravice/dajatve, ki so predmet evropske koordinacije, so naštete taksativno in ne primeroma); vzporedna veljava stare in nove ureditve; vprašanje pomena novih definicij in dejanske učinkovitosti pravil v praksi; priprava (prehod) in končno delovanje enotnega elektronskega sistema. V prehodnem obdobju sta še posebej pomembni sodelovanje med nacionalnimi nosilci socialnih zavarovanj in pomoč s strani organov Evropske unije. Upoštevaje izzive sodobne družbe ter kompleksnost in raznolikost nacionalnih sistemov socialne varnosti držav članic, pri čemer imajo države članice na ravni Evropske unije pravico, da same urejajo svoj sistem socialne varnosti, poenotenega (unificiranega) evropskega sistema socialne varnosti nikoli ne bo mogoče doseči. Prav tako iz istih razlogov koordinacijska pravila na določenih mestih (še vedno) ostajajo zapletena, ter je zato pričakovati ponovne spr
Ključne besede: socialna varnost, socialna varnost v EU, socialnovarstvena politika EU, uredbena ureditev, Uredba 883/2004, Uredba 987/2009, sistem koordinacije, koordinacijska pravila o socialni varnosti, primerjalna analiza uredb, nadaljnji razvoj evropskega sistema socialne varnosti, sodna praksa Sodišča EU, pokojninsko zavarovanje
Objavljeno: 09.05.2011; Ogledov: 3680; Prenosov: 297
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

10.
CELOVITO OBVLADOVANJE OKOLJSKIH STROŠKOV V PODJETJU X D.D.
Ana Sekolec Kocijančič, 2009, diplomsko delo

Opis: Okoljsko računovodstvo je del sistema ravnanja z okoljem in je novejši pristop, s katerim lahko podjetje poveča svojo okoljsko odgovornost. Snovanje sistema okoljskega računovodstva v podjetju in njegovo uvajanje je projekt, ki mora biti natančno opredeljen s planom potrebnih nalog. Diplomska naloga v prvem delu prikazuje teoretično podlago za snovanje sistema okoljskega računovodstva, s prikazom temeljnih nalog, ki morajo biti v podjetju opravljene, če podjetje želi takšen sistem vzpostaviti. Drugi del je praktično usmerjen in opisuje postopek snovanja sistema okoljskega računovodstva v podjetju X d.d., ki deluje v panogi predelave odpadkov. Dejanski primer prikazuje aktivnosti in spremembe, ki so v podjetju potrebne za kasnejše uvajanje omenjenega sistema okoljskega računovodstva. Diplomska naloga želi opozoriti na posebnosti in potrebo po prilagajanju sistema, ki se pojavlja zaradi dejavnosti, v kateri deluje podjetje X d.d.. V podjetju se morajo v postopku snovanja sistema okoljskega računovodstva na novo opredeliti aktivnosti, ki se izvajajo v podjetju in naloge zaposlenih, to je tistih, ki sodelujejo v samem snovanju sistema, in tistih, katerih naloge se nanašajo na področje okoljskega računovodstva. To se doseže s pomočjo popisa obstoječega stanja in navedbo potrebnih sprememb v obstoječem sistemu računovodstva in sistemu ravnanja z okoljem. Odgovorni za snovanje in uvajanje sistema morajo dobro poznati samo podjetje in njegove procese, proizvodni management, računovodstvo in povezave med njimi. Ob tem je potrebno tudi teoretično znanje o razvidovanju okoljskih stroškov in s tem povezanih aktivnosti. Obstaja več načinov opredeljevanja okoljskih stroškov. Z izbranim načinom določanja okoljskih stroškov, po metodologiji IFAC, lahko z natančno opredelitvijo okoljskih vplivov in z njimi povezanih stroškov, primerno izbranimi kazalniki in kontinuiranim analiziranjem v podjetju X d.d. oblikujemo takšne informacije, ki bodo primerna podlaga za odločanje o okoljskih in poslovnih vprašanjih. S pravilnimi odločitvami bo podjetje doseglo cilj o okoljsko odgovornem ravnanju .
Ključne besede: Trajnostni razvoj, sistem ravnanja z okoljem, sistem okoljskega računovodstva, okoljski kazalniki, snovanje sistema okoljskega računovodstva, okoljski stroški, predelava odpadkov
Objavljeno: 08.12.2009; Ogledov: 2339; Prenosov: 664
.pdf Celotno besedilo (722,23 KB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici