| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 52
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Analiza samoučinkovitosti študentov predšolske vzgoje na gibalnem področju
Gabrijela Gselman, 2021, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je raziskati samoučinkovitost študentov na gibalnem področju. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo se osredotočili na dve temi; in sicer gibalno področje v vrtcu ter samoučinkovitost. Izpostavili smo pomen gibalne dejavnosti v vrtcu in njen vpliv na razvoj otroka. Opredelili smo značilnosti samoučinkovitosti na splošno ter tudi samoučinkovitost učitelja pri vodenju razreda, sodelovanju z učenci in v organizaciji. V tretjem večjem poglavju teoretičnega dela pa smo predstavili podatke in rezultate treh raziskav o zaznavi samoučinkovitosti pedagoškega osebja pri poučevanju temeljnih motoričnih sposobnosti. V empiričnem delu raziskave smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega raziskovanja. Podatke smo zbrali s pomočjo kvantitativne tehnike in uporabili lestvico za ocenjevanje samoučinkovitosti učiteljev (Bandura, 2006). V raziskavi je sodelovalo 179 študentov rednega in izrednega študija predšolske vzgoje. Stopnjo samoučinkovitosti študentov smo preverjali na šestih gibalnih področjih. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ugotovili, da imajo v povprečju odgovorov višjo stopnjo samoučinkovitosti študenti tretjih letnikov, študenti s končano srednjo zdravstveno šolo ter študenti rednega študijskega programa.
Ključne besede: primerjava, samoučinkovitost, študenti predšolske vzgoje, gibalno področje, razvoj otroka
Objavljeno: 17.05.2021; Ogledov: 58; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (1,39 MB)

2.
Žrtve uživanja prepovedanih drog v nosečnosti
Sandra Samida, 2020, magistrsko delo

Opis: Nosečnost je specifično obdobje žensk, v katerem se žensko telo privaja na sobivanje z otrokom; obenem pa velja za obdobje, ko mora bodoča mama še posebej paziti na svoje zdravje. V prvi vrsti je treba zagotoviti normalen potek nosečnosti, istočasno pa normalen in zdrav razvoj ploda. Na tem mestu so izpostavljene predvsem prepovedane droge, uživanje katerih med nosečnostjo vpliva na še nerojenega otroka, saj povzroča otrokovo odvisnost, ki se z rojstvom prekine. To pomeni, da posledično pri otroku nastopi odtegnitvena kriza, ki se kaže z različnimi simptomi. Tako teoretično kot empirično so najpogosteje izpostavljeni naslednji: razdražljiv in neutolažljiv jok, tremor in tresenje, neuspešno sesanje, neuravnovešena temperatura, težave s spanjem, hranjenjem in dihanjem, simptomi prehlada. Ugotovljeno je bilo, da so problematične predvsem dolgoročne posledice, ki otroka spremljajo skozi daljše obdobje v življenju, in posledice, ki otrokovo življenje huje prizadenejo. Na tem mestu je govora o poškodbah možganov, prenehanju dihanja, nenadni smrti, pa tudi o različnih vrstah okužb. Na podlagi empiričnega dela se zaključuje, da tovrstna dejanja niso kazensko preganjana; poleg tega naj ne bi šlo za drastično težavo. Odprta so številna vprašanja, na katera ni podanih odgovorov. Spet na drugi strani imamo odgovore, pa so nezadovoljivi glede na naše rezultate. Namen je opozoriti na problematiko uživanja drog v nosečnosti, pri čemer želimo poudariti premalo poudarjene pravice še nerojenega otroka.
Ključne besede: nosečnost, prepovedane droge, vplivi, razvoj otroka, posledice, magistrska dela
Objavljeno: 28.10.2020; Ogledov: 162; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

3.
Vpliv bivalnega okolja na motorični status otrok
Janja Fužir, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv bivalnega okolja na motorični status otrok je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili motorične sposobnosti in dejavnike, ki vplivajo na otrokov razvoj, to so: dednost, okolje in lastna dejavnost. V empiričnem delu smo ugotavljali vpliv kraja bivanja na gibalni razvoj otroka. Med seboj smo primerjali mestno in podeželsko okolje. Za pridobivanje podatkov o motoričnem statusu otrok smo uporabili kavzalno-neeksperimentalno metodo raziskovanja. Merski instrument predstavlja štirinajst motoričnih testov, ki so bili razdeljeni na informacijsko in energijsko komponento gibanja. Raziskovalni vzorec je neslučajnosten iz konkretne populacije mestnih in podeželskih otrok. Na podlagi rezultatov motoričnih testov smo ugotovili, da imajo otroci s podeželja boljšo motorično učinkovitost kot otroci iz mesta. Otroci s podeželja so dosegli boljše rezultate v informacijskem delu motoričnega statusa, otroci iz mesta pa v energijskem delu motoričnega statusa. Za vse tri ugotovitve velja, da razlika med skupinama ni statistično značilna (P > 0,05).
Ključne besede: vpliv okolja, mestno okolje, podeželsko okolje, motorične sposobnosti, razvoj otroka
Objavljeno: 28.07.2020; Ogledov: 240; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

4.
Interes staršev in njihovih otrok do glasbenih dejavnosti
Tajda Čeh, 2019, diplomsko delo

Opis: Glasbene dejavnosti zelo pomembno vplivajo na otrokov celostni razvoj, in ker se otrok že zelo zgodaj v nosečnosti odziva na glasbo, je pomembno, da se ji intenzivno in ciljno posvečamo. Različna izbira glasbenih dejavnosti otroka dodatno motivira, sprošča, navdihuje in povečuje raziskovalnost ter ga hkrati spodbuja v razmišljanje in reševanje različnih situacij ali vprašanj. Diplomska naloga je razdeljena na teoretični in empirični del. Teoretični del zajema tri poglavja, ki smo jih razčlenili na podpoglavja, kjer smo ugotavljali, kakšen vpliv ima družina in okolje v otrokovem življenju na njegov razvoj. Predstavljen je glasbeni razvoj otroka. Opisane so različne glasbene dejavnosti, ki se jih lahko poslužujemo v lastnem in otrokovem življenju. V empiričnem delu je bila izvedena raziskava, v kateri smo ugotovili, da aktivnost staršev in njihovih otrok na področju glasbe z leti narašča, torej starejši je starš, več glasbenih dejavnosti izvaja s svojim otrokom. Na podlagi vodenega intervjuja pa ugotavljamo, da otroci izražajo velik interes za instrumentalno izvajanje, ker pa nimajo možnosti rokovanja s glasbili, se najpogosteje odločijo za dejavnosti iz poslušanja glasbe. Starši z višjo izobrazbo se zavedajo, kako ključnega pomena je vključevanja glasbe v otrokovo življenje, zato v svojo vzgojo vključujejo več različnih glasbenih dejavnosti, prav tako pa se tudi otroci poslužujejo boljših vzorcev za posnemanje od staršev in sorojencev, ki so tudi sami glasbeno aktivni.
Ključne besede: družina, glasba, glasbene dejavnosti, glasbeni razvoj, interes staršev, vpliv glasbe na razvoj otroka
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 511; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

5.
Prednosti uporabe kenguru metode pri nedonošenčku
Ana Katarina Zorman, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Prezgodnji porod je vodilni vzrok za neonatalno umrljivost in obolevnost. Za nedonošenčke je značilno, da se soočajo s številnimi težavami v razvoju. Z namenom preprečevanja teh zapletov se uporablja kenguru metodo. Dokazano ima metoda številne prednosti za nedonošenčke in njegove starše. Metoda v revnih državah nedonošenčkom omogoča preživetje, v razvitih pa staršem omogoči boljšo povezanost z svojim nedonošenčkom. Raziskovalna metodologija: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno metodo dela. Vključitveni kriteriji pri iskanju člankov so bili članki le v slovenskem in angleškem jeziku, ki so bili polno dostopni. Uporabili smo podatkovne baze EBSCOhost in PubMed ter Cobbis. Rezultati pregleda literature so predstavljeni s PRISMO. Zbrane podatke smo opisno predstavili. Rezultati: Uporaba kenguru metode ima veliko pozitivnih učinkov na nedonošenčka, le nekaj od teh je: nižja mortaliteta, fiziološka stabilnost, krajša hospitalizacija, močnejša vez med materjo, očetom in otrokom in lažje spoprijemanje s stresom. Diskusija in zaključek: Kenguru metoda pri nedonošenčku ima temeljni pomen za nadaljnji razvoj otroka. Učinki metode segajo še v odraslo dobo. Veliko vlogo pri metodi ima medicinska sestra, ki skrbi za izobraževanje staršev o nedonošenčku in njegovih potrebah.
Ključne besede: razvoj otroka, medicinska sestra, prednosti metode, prezgodnji porod, starši, intenzivna nega, izboljšana navezanost.
Objavljeno: 11.11.2019; Ogledov: 418; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (490,18 KB)

6.
Razvoj predšolskega otroka in mediji
Nina Bezjak, Petra Leber, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskovali razvoj predšolskega otroka in vpliv medijev nanj. V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili osnovne značilnosti medijev in osnovne značilnosti vedenja otrok. V empiričnem delu diplomske naloge pa smo ugotavljali pogostost uporabe medijev pri predšolskih otrocih, stopnjo spoznavne, socialne, čustvene in telesne razvitosti predšolskega otroka, obstoj razlik v rabi medijev in stopnji osebnostne razvitosti glede na spol, starost, izobrazbo staršev in stratum vrtca ter zvezo med uporabo medijev in stopnjo osebnostne razvitosti predšolskega otroka. V diplomskem delu smo uporabili desprektivno in kavzalno ‒ neeksperimentalno metodo dela. Podatke za raziskovalno delo smo zbirali s pomočjo anketnega vprašalnika, ki je bil tako v tiskani obliki kakor tudi v spletni obliki. Tako tiskano kot tudi spletno anketiranje staršev otrok je bilo anonimno. Podatke, ki smo jih pridobili, smo obdelali s pomočjo programa SPSS in jih nato prikazali v tabelah. V sami raziskavi smo pridobili odgovore 175 anketirancev. Skozi raziskavo smo ugotovili, da otroci večino medijev uporabljajo zmerno. Otroci najpogosteje posegajo po uporabi televizije in posledično posnemajo medijske junake, kar pa je tudi pomemben del otrokovega odraščanja. Ugotovili smo, da se razlike v nekaterih primerih pri intelektualnem razvoju otrok pojavljajo glede na pogostost branja tiska, ne pa tudi glede na pogostost uporabe televizije, računalnika in mobilnih naprav. Prav tako se razlike se v nekaterih primerih pri socialnem razvoju otrok pojavljajo glede na pogostost uporabe tiska in televizije, ne pa tudi glede na pogostost uporabe računalnika in mobilnih naprav. Ugotovili smo tudi, da se razlike na telesnem razvoju pojavljajo le pri uporabi tiska in televizije. Razlike v čustvenem razvoju otrok se v nekaterih primerih pojavljajo glede na pogostost uporabe tiska, ne pa tudi glede na pogostost uporabe televizije, računalnika in mobilnih naprav.
Ključne besede: predšolski otrok, mediji, razvoj otroka, vedenje otrok
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 506; Prenosov: 113
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

7.
Naravne oblike gibanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju
Špela Mestnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela, z naslovom Naravne oblike gibanja v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju, je bil preučiti pomen naravnih oblik gibanja in pripraviti zglede učnih priprav za poučevanje naravnih oblik gibanja v 1., 2. in 3. razredu devetletne osnovne šole. V teoretičnem delu magistrskega dela sta opisana šport in športna vzgoja v šoli. Sledi predstavitev biološkega, čustvenega, socialnega in gibalnega razvoja otroka ter gibalnih sposobnosti. Gibalna aktivnost pozitivno vpliva na telesni, socialni in čustveni razvoj. V magistrskemu delu smo se osredotočili na naravne oblike gibanja, kamor prištevamo bazične gibalne strukture, in sicer tek, skok, met ... Poleg posameznih naravnih oblik gibanja so predstavljene tudi elementarne igre. Izbira igre, ki vključuje elementarne oblike človekovega gibanja, je pomembna, saj lahko z njo uresničujemo cilje vadbene enote. Praktični del temelji na učnih pripravah za hojo in tek, skoke, mete, dviganje in nošenje, plezanje in padce, plazenje in lazenje ter potiskanja in vlečenja. Aktivnosti v okviru učnih priprav so ciljno usmerjene, zabavne in raznovrstne. Učne priprave so zastavljene in napisane tako, da učenca metodično vodijo do usvojitve posameznih naravnih oblik gibanja, ob tem pa se zabavajo in razvijajo pozitiven odnos do športa. Med izdelanimi učnimi pripravami smo izpeljali naslednje tri: skoki, plezanje in padci ter plazenje in lazenje. Izvajane učne priprave smo ovrednotili s samoanalizo. Večina otrok je edine organizirane športne aktivnosti deležna v šolah, a kljub temu da se ta izvaja v celoti, ne zadovolji otrokovih potreb, zato je zelo pomembna kakovost. Vsebina magistrskega dela bo lahko v pomoč učiteljem razrednega pouka, ki bodo z ustreznimi gibalnimi dejavnostmi pri otrocih razvijali spoznavne, gibalne in čustvene sposobnosti ter lastnosti. Prav tako zajema korekten nabor idej za smiselno poučevanje naravnih oblik, kjer učenci pridobivajo novo in nadgrajujejo že obstoječe znanje.
Ključne besede: prva triada, naravne oblike gibanja, gibalni razvoj otroka, gibalne sposobnosti, učne priprave
Objavljeno: 29.08.2019; Ogledov: 1526; Prenosov: 495
.pdf Celotno besedilo (3,56 MB)

8.
Vključenost ljudskega izročila v plesno vzgojo predšolskih otrok
Kristina Janžič, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vključenost ljudskega izročila v plesno vzgojo predšolskih otrok obsega teoretični in empirični del. Za potrebe empiričnega dela smo v teoretičnem delu raziskali cilje, vsebino in metode plesne vzgoje, ki se prepletajo z otroškim ljudskim izročilom. Opisali smo elemente otroškega ljudskega izročila, ki jih vzgojitelji lahko vključijo v tedenski delovni načrt. V empiričnem delu smo raziskali vplive seznanjanja otrok z ljudskim izročilom in ljudskimi plesi ter posledično pomen otroških folklornih skupin pri razvoju in plesni sposobnosti otroka. Zanimalo nas je, zakaj sta otroško ljudsko izročilo in obogatitvena dejavnost folklora pomemben dejavnik plesne vzgoje. Podatke smo pridobili s pomočjo spletne ankete vzgojiteljev in jih kvantitativno obdelali s pomočjo deskriptivne metode. Ugotovili smo, da je izvajanje obogatitvene dejavnosti folklora eden izmed najlažjih načinov, da otrokom približamo slovensko ljudsko izročilo. Otroci otroško ljudsko izročilo sprejemajo pozitivno, gibalno-plesne aktivnosti pa spodbujajo otrokovo ustvarjalno mišljenje, čustveno doživljanje in ponujajo ogromno možnosti za seznanjanje z ljudskimi pesmimi, ljudskimi plesi, pripovedmi, šegami in navadami. Ohranjanje in poustvarjanje ljudskega izročila je v predšolski vzgoji izjemno pomembno in najlažje ga prenašamo preko plesne vzgoje.
Ključne besede: plesna vzgoja, otroško ljudsko izročilo, obogatitvena dejavnost folklora, celostni razvoj otroka
Objavljeno: 18.07.2019; Ogledov: 417; Prenosov: 71
.pdf Celotno besedilo (751,77 KB)

9.
Uporaba lutke pri otrokovi simbolni igri
Taja Podvinski, 2019, magistrsko delo

Opis: V diplomskem delu je v teoretičnem delu s pomočjo strokovne literature predstavljena opredelitev igre. Osredotočimo se na dejavnike kakovostne igre, vlogo odraslih pri igri ter vrste otroške igre. Sledi opredelitev lutk, kjer se osredotočimo na vrste lutk, metode dela z lutko, lutkovni kotiček ter razvoj otroka pri igri z lutko. V diplomskem delu smo uporabili ocenjevalno lestvico, zato se osredotočimo tudi na teorijo o vrstah in tehnikah opazovanja. Teoretičnemu delu sledi empirični del, kjer so predstavljeni rezultati, ki smo jih dobili iz ocenjevalne lestvice. Z njeno pomočjo smo ugotovili, koliko dni so se otroci igrali z lutkami, kolikokrat na dan in koliko časa so vztrajali, katere vrste lutk so jih pritegnile, socialna interakcija pri igri, tematika igre, komunikacija z lutko, čustva in odnos pri simbolni igri z lutko. Po enem tednu opazovanja smo na temo lutke izvedli usmerjeno dejavnost, s katero smo želeli izvedeti, ali se bodo otroci po njej bolj posluževali lutk.
Ključne besede: igra, simbolna igra, lutke, vrste lutk, lutkovni kotiček, razvoj otroka
Objavljeno: 13.06.2019; Ogledov: 642; Prenosov: 111
.pdf Celotno besedilo (585,65 KB)

10.
Vloga lutke v vrtcu
Nina Lubej, 2019, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga lutke v vrtcu je teoretično delo, napisano na podlagi strokovne literature. Obravnava teme se začne s predstavitvijo lutke, načini njene uporabe v vrtcu in opisom posameznih vrst lutk. V nadaljevanju je predstavljena vloga lutke pri razvoju otroka. Podrobneje smo se osredotočili na njeno vlogo v igralnici, kako lutka pomaga vzgojitelju pri njegovem vzgojno-izobraževalnem delu in kakšna je pozitivna vloga lutke na otroka. Sledi poglavje v katerem smo opisali vpliv lutke na otrokov čustveni, socialni in spoznavni razvoj. V zadnjem delu pa smo se dotaknili področja, na katerega lutka vpliva s svojo čarobno močjo.
Ključne besede: lutka, otrok, vzgojitelj, vpliv lutke, razvoj otroka, čarobna moč lutke
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 849; Prenosov: 242
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici