| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 49
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
NEKATERI VIDIKI DOBRE PRAKSE NA CANADIAN INTERNACIONAL SCHOOL, PRIMARNI PROGRAM V SINGAPURJU
Katja Čuk, 2009, diplomsko delo

Opis: Vzgoja in izobraževanje sta nepogrešljivi temi, ko se govori o osebnostnem in družbenem razvoju. Zagotavljanje vzgoje in izobraževanja za vse in zagotavljanje kakovosti na tem področju sta temi, ki sta pogosto v osrčju razprav o družbi in njeni politiki. Diplomsko delo predstavlja Canadian Internacional School Singapur kot IB (International Baccalureate) world school. Osredotoča se na tri vidike: oblikovanje kurikuluma, učiteljevo avtonomijo in celosten razvoj otroka kot cilj vzgoje in izobraževanja. Teme so izbrane iz teorij vzgoje in izobraževanja, ker se pogosto izpostavlja njihov pomen za zagotavljanje kvalitetne šole. Omenjene teme smo sprva osvetlili teoretično. Nadalje smo predstavili International Baccalureate Organisation. IBO je organizacija, na kateri sloni obravnavana šola: Canadian International School Singapur. Kasneje je predstavljena tudi šola sama. Zanimalo nas je ali lahko ugotovimo in predstavimo nekatere dobre prakse šole, ki se nanašajo na omenjene teme: učiteljevo avtonomijo, oblikovanje kurikuluma in celosten razvoj otroka. Z metodo intervjuja smo potrdili zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da se učitelji pri svojem delu čutijo avtonomne, da lahko govorimo o razvojno-procesno oblikovanem kurikulumu, in nenazadnje, da šola podpira filozofijo o celostnem razvoju otroka in jo udejanja v praksi. Omenjeni primeri niso bile edine dobre prakse, ki smo jih zasledili na obravnavani šoli.
Ključne besede: Ključne besede: vzgoja in izobraževanje, avtonomija učiteljev, celosten razvoj otroka, kurikulum
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2305; Prenosov: 154
.pdf Celotno besedilo (763,85 KB)

2.
POVEZANOST GLASBENIH DEJAVNOSTI Z EMOCIALNIM IN SOCIALNIM RAZVOJEM PREDŠOLSKEGA OTROKA
Vesna Hriberšek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu predstavljam povezanost glasbenih dejavnosti z emocialnim (čustvenim) in socialnim razvojem predšolskega otroka. V teoretičnem delu smo predstavili naslednje: vpliv glasbe na predšolskega otroka, emocialni (čustveni) in socialni razvoj v starostnem obdobju srednjega otroštva. Velika pozornost pa je bila namenjena tudi načrtovanju glasbenih dejavnosti v predšolski vzgoji, ciljem glasbene vzgoje ter področjem glasbenih dejavnosti v vrtcu. V empiričnem delu smo raziskali in podrobno razčlenili problem, katere glasbene dejavnosti se v vrtcu največkrat izvajajo. Rezultati raziskave so pokazali, da je to petje, igranje na instrumente ter poslušanje glasbe. Namen raziskave je bil tudi ugotoviti, katere oblike socialnega vedenja in katera čustvena stanja se največkrat pojavljajo pri izvajanju glasbenih dejavnosti. Ugotovili smo katere glasbene zvrsti vzgojiteljice največkrat predvajajo. Vse dobljene rezultate pa smo interpretirali s teoretičnimi postavkami ter tako prišli do ugotovitev, da je glasba močno povezana z otrokovim socialnim in emocialnim (čustvenim) razvojem, saj povečuje pozitivne dražljaje pri predšolskem otroku.
Ključne besede: Vpliv glasbe, glasbena psihologija, socialni razvoj predšolskega otroka, emocialni razvoj, načrtovanje glasbene vzgoje, cilji glasbene vzgoje, glasbene dejavnosti.
Objavljeno: 17.11.2009; Ogledov: 3402; Prenosov: 876
.pdf Celotno besedilo (449,34 KB)

3.
OTROŠKA IGRA
Anita Kosi, 2009, diplomsko delo

Opis: Otroška igra je dejavnost, ki poteka po notranji motiviranosti otroka. Brez nje ne bi bilo srečnega otroštva. Otrok ima pravico do igre. Otroci se ne igrajo z namenom, da bi razvili svoje sposobnosti ali da bi naredili kak izdelek trajne vrednosti. Igrajo se zato, da zadostijo notranji potrebi (Toličič, 1981, str. 9). Igra vpliva na otrokovo telesno rast, na razvoj njegove inteligence, na pridobivanje izkušenj in znanja, na otrokovo čustveno življenje in na njegov razvoj v družbeno bitje. Igra ima, zlasti v predšolski dobi, nenadomestljivo vlogo za celoten razvoj otrokove osebnosti. Na igro vplivata dejavnika spol in vrtec. Avtorji različno klasificirajo igro, vendar so najpogostejše navedbe: funkcijska igra, v kateri otrok preizkuša svoje zaznavno-gibalne sheme; konstrukcijska igra, v kateri otrok povezuje, sestavlja posamezne prvine igrač in s tem gradi in ustvarja konstrukcijo, za katero je značilna večja stopnja sestavljenosti kot za igralno gradivo; dojemalna igra, v kateri otrok poimenuje kar vidi, sledi navodilom, daje navodila in dojema relacije; simbolna igra, v kateri otrok reprezentira neko dejanje, predmet, osebo ali pojav iz realnega ali domišljijskega sveta. Pomembno je, da ima otrok dovolj didaktičnih igrač, katerih cilj je nuditi otroku možnost osvajanja določene zmožnosti. Otrok rabi za igro seveda določen prostor, to je lahko dom, vrtec ali igrišče. Odrasli ne smemo pretirano posegati v otroško igro, moramo pa biti na dosegu, če nas otrok potrebuje. Igrača ni samo sredstvo igre, temveč je tudi otrokov zvesti spremljevalec, njegov prijatelj in prvi soigralec v igri. Avtorji različno razvrščajo igrače. Bergantova (1981, str. 18) meni, da so igrače lahko: igrače za dojenčke, igrače za razgibavanje, igrače za ljubkovanje, igrače za ustvarjalne igre, igrače za graditev, raziskovanje in konstruiranje, igrače za družabne igre. Za vsako starost otroka so primerne drugačne igrače. Igrače, ki ustrezajo znaku »dobra« igrača morajo izpolnjevati psihopedagoške, tehnološke, higienske, konstrukcijske, likovne, estetske zahteve in zahtevo o pravilnem razmerju med vrednostjo igrače in njeno ceno.
Ključne besede: Otrok, igra, igrače, razvoj otroka, vrtec, odnos odraslih, dobra igrača.
Objavljeno: 03.03.2010; Ogledov: 8883; Prenosov: 2428
.pdf Celotno besedilo (3,27 MB)

4.
PRAVLJICA KOT POMOČ PRI OBLIKOVANJU VREDNOT
Barbara Čretnik, 2010, diplomsko delo

Opis: V skupnem diplomskem delu z naslovom Pravljica kot pomoč pri oblikovanju vrednot je bila prikazana povezava, ki jo je moč zaznati med pravljico in njenim morebitnim vplivom na oblikovanje vrednot pri otroku. Seznaniti se je bilo potrebno s teorijo vrednot in pravljic ter s stopnjami otrokovega razvoja. Pri tem je bila pozornost usmerjena že k sami klasifikaciji teh pojmov (za diplomsko delo je bila pomembna predvsem klasifikacija pravljic, ki ločuje med ljudskimi/folklornimi, klasičnimi umetnimi in sodobnimi umetnimi pravljicami). Sledilo je podrobnejše preučevanje obeh področij in nato aplikacija preučene teorije na konkretno odbrane pravljice (v katerih smo iskali naslednje vrednote: ljubezen, prijateljstvo, varnost, delavnost, poštenost/pravičnost/resnicoljubnost, spoštovanje, potrpežljivost, dobroto, svobodo in srečo), tako ljudske kot avtorske, slovenske kot tuje. Skupno diplomsko delo je teoretične narave, zato so bile uporabljene temu primerne raziskovalne metode: deskriptivna, komparativna, zgodovinska, metoda klasifikacije, metodi analize in sinteze, abstrakcije in konkretizacije ter generalizacije in specializacije, ki so v metodološkem delu podrobneje opisane. V diplomskem delu se je pokazalo, da pravljica lahko služi kot pomoč pri oblikovanju vrednot in tudi katere so njene ključne značilnosti, ki vplivajo na razvoj otroka ter mu pomagajo pri odraščanju, iskanju smisla ter soočanju z življenjskimi preizkušnjami.
Ključne besede: klasifikacija vrednot, klasifikacija pravljic, ljudske/folklorne pravljice, klasične umetne pravljice, sodobne umetne pravljice, razvoj otroka
Objavljeno: 22.07.2010; Ogledov: 3558; Prenosov: 856
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

5.
POUČEVANJE IN UČENJE TUJEGA JEZIKA S POMOČJO PLESA V DRUGI TRIADI OSNOVNE ŠOLE
Katija Čuješ Arko, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela je predstavljen intelektualni in gibalni razvoj otroka, jezikovni razvoj otroškega govora in različne teorije o poteku govora otroka. Predstavljenih je nekaj teoretičnih izhodišč, ki zagovarjajo poučevanje z gibanjem in celostno poučevanje tujega jezika, saj smo si ljudje zelo različni po sprejemanju in pomnenju informacij. Prav tako je predstavljenih nekaj predlogov in zagovornikov pristopa poučevanja TJ s pomočjo plesa. V empiričnem delu diplomske naloge nas je zanimalo, kaj o tem pristopu menijo učenci na nižji stopnji OŠ. Raziskava je pokazala, da imajo učenci radi ure tujega jezika, da niso seznanjeni s pristopom poučevanja TJ s pomočjo plesa, a vendar bi jim takšen način pouka pomenil veliko zabave, veselja in sprostitev, kar pa učenci pri učenju zagotovo tudi potrebujejo.
Ključne besede: poučevanje tujega jezika, poučevanje skozi ples, razvoj otroka skozi ples
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2433; Prenosov: 318
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

6.
ŠPORTNA AKTIVNOST IN PREHRAMBENE NAVADE PREDŠOLSKIH OTROK V SEVNIŠKIH VRTCIH
Katja Traven, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Športna aktivnost in prehrambene navade predšolskih otrok v sevniških vrtcih je razvidno, kakšna je povezanost športne aktivnosti in prehrambenih navad predšolskih otrok. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšne prehrambene navade imajo otroci, ki obiskujejo sevniški vrtec, kakšno vlogo imajo pri tem njihovi starši, kako pogosto so otroci, vključeni v sevniški vrtec, športno aktivni zunaj vrtca in katere so njihove aktivnosti. Teoretični del smo razdelili na dva dela, prehrano in motoriko. Pri prehrani je opisana zdrava prehrana, prehrana predšolskega otroka, organizacija prehrane v Vrtcu Ciciban Sevnica, pri motoriki pa gibalne sposobnosti otrok, gibalni razvoj, gibalne dejavnosti v kurikulumu za vrtce, vpliv prehrane na gibalni razvoj otroka in organizirane gibalno-športne dejavnosti za predšolske otroke v Sevnici. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave. V raziskovalnem vzorcu je sodelovalo 50 staršev predšolskih otrok. V empiričnem delu so bile z deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja preverjene in ovrednotene zastavljene hipoteze. Iz rezultatov anketnega vprašalnika je razvidno, da se otroci, ki obiskujejo sevniški vrtec, zdravo prehranjujejo in da starši poznajo posledice nezdravega in nepravilnega prehranjevanja. Starši so z otrokom športno aktivni 2 — 3 krat na teden in da zelo malo otrok obiskuje organizirano športno vadbo. Na podlagi podatkov o teži in višini otrok ugotavljamo, da ima večina otrok normalno telesno težo glede na indeks telesne mase.
Ključne besede: Ključne besede: predšolski otrok, zdrava prehrana, prehrana predšolskega otroka, gibalne sposobnosti, gibalni razvoj, vpliv prehrane na gibalni razvoj, športne dejavnosti
Objavljeno: 06.07.2010; Ogledov: 2800; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (781,90 KB)

7.
LIKOVNO PEDAGOŠKO DELO V OSNOVNIH ŠOLAH ZA OTROKE S POSEBNIMI POTREBAMI
Polona Kovač, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Likovno pedagoško delo na osnovnih šolah za otroke s posebnimi potrebami je zgrajeno iz teoretičnega in praktičnega dela. V teoretičnem delu smo najprej opisali osnovno šolo za otroke s posebnimi potrebami in del predstavitve posvetili tudi obema osnovnima šolama, katerih učenci so sodelovali v raziskavi diplomskega dela. Nato smo se posvetili predstavitvi otrok s posebnimi potrebami, ki jih Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami uvršča v različne kategorije, glede na motnje, ki se v praksi pojavljajo. Prav tako smo predstavili splošne značilnosti otrokovega likovnega razvoja, ki jih lahko pričakujemo v času njegovega odraščanja. Ker so del naše raziskave otroci s posebnimi potrebami, smo v teoretičnem delu predstavili še, kakšno dodatno izobraževanje zahtevajo specializirane šole, ustanove in zavodi za pedagoge, ki poučujejo na takšnih izobraževalnih centrih. V diplomskem delu nas je predvsem zanimalo likovno izražanje otrok s posebnimi potrebami, zato smo se v praktičnem delu posvetili skupinam učencev, ki obiskujejo osnovno šolo za otroke s posebnimi potrebami. Spremljali smo jih pri delu in opazovali njihove spretnosti ter ugotavljali njihov razvoj likovnega izražanja. Z analizami likovnih del smo tako prišli do ugotovitev, ki so nam pripomogle k splošni predstavi o zmožnostih takšnih otrok pri likovnem ustvarjanju. Ugotovili smo, da so otroci s posebnimi potrebami pri likovni vzgoji sposobni ustvarjati in da so nadarjeni, ne glede na to, da jih pri izobraževanju pogosto ovirajo motnje, ki jih imajo. Vendar pa tudi pri tem predmetu prihaja do velikih razlik med učenci, zato smo v praktičnem delu nazorno analizirali likovna dela otrok s posebnimi potrebami in jih med seboj tudi primerjali. V praktični del smo vključili tudi metodo intervjuja in s tem osvetlili delo likovnih pedagogov na omenjenih osnovnih šolah.
Ključne besede: likovno pedagoško delo, osnovna šola za otroke s posebnimi potrebami, otroci s posebnimi potrebami, likovna vzgoja, likovni razvoj otroka
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 2450; Prenosov: 311
.pdf Celotno besedilo (12,09 MB)

8.
KAKO PREDŠOLSKI OTROK DOJEMA DOBRO OSEBO
Katja Anderlič, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi Kako predšolski otrok dojema dobro osebo je v teoretičnem delu nekaj besed iz literature namenjenih predstavitvi in bolj natančni opredelitvi pojmov morala, etika, moralna dilema ter različnim vidikom morale, ki jih stroka pozna, saj nam to omogoča boljše razumevanje poglavitnih moralnih idej o dobrem. Dotaknemo se tudi moralnih teorij, ki jih omenja mnogo avtorjev, in dejavnikov, ki vplivajo na otrokov moralni razvoj. Otrokov moralni razvoj je razvejan sistem, ki vpliva na njegove moralne odločitve in na podlagi teh odločitev lahko govorimo o vrednosti življenja, ki ga nekdo živi. Vrednost življenju pa poleg lastnih odločitev dajejo tudi odločitve soljudi. Na podlagi teh predšolski otrok ocenjuje in vrednoti osebo kot dobro ali slabo. Osnovna naloga diplomske naloge je predstaviti videnje in dojemanje dobrega kot osnovnega pojma ter dojemanje dobre osebe s strani predšolskega otroka, hkrati pa tudi osvetliti, kaj vpliva na otrokovo dojemanje dobrega in dobre osebe. V empiričnem delu se bolj podrobno posvetimo vrednotenju in ocenjevanju dobre osebe. S pomočjo ankete, ki jo z otroki izvajamo individualno in načrtno, skušamo ugotoviti, kako otrok sploh razume pojem dobrega, kaj pojem dobrega vse vključuje, kdo je zanj dober in kdo slab, ter kakšen je nabor razlogov za neko moralno dejanje, ki ga izvaja dobra oseba. Končna spoznanja govorijo o tem, da se predšolski otrok pri dojemanju dobrega opira predvsem na svoje lastne izkušnje in znanja, ki jih že ima, hkrati pa ne ignorira mnenja njemu pomembnih najbližjih ljudi – staršev, ki mu predstavljajo avtoriteto.
Ključne besede: Morala, dobro, dobra oseba, dobro življenje, moralne teorije, moralni razvoj, pomen dobrega, otrok, predšolski otrok, otrokov moralni razvoj, moralno dojemanje otroka.
Objavljeno: 19.05.2011; Ogledov: 2351; Prenosov: 558
.pdf Celotno besedilo (797,86 KB)

9.
PEDAGOŠKI VIDIKI LETOVANJA OTROK
Nina Kete, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Pedagoški vidiki letovanja otrok obravnavamo počitniška letovanja, ki postajajo pomemben dejavnik pri vzgoji in izobraževanju predšolskih in šolskih otrok. V literaturi avtorji letovanja opredeljujejo kot priložnost, da otrok v sproščenem vzdušju sprosti svoj jaz, uveljavi svojo individualnost in interese. Letovanja so preizkušnja otrokove samostojnosti in sposobnosti prilagajanja in imajo pomembno socializacijsko vlogo. Seveda pa imajo na letovanjih pomembno vlogo tudi vzgojitelji, katerih prvotna naloga je, da se otroci na letovanju počutijo sprejete in varne. Vzgojitelj pa ob prevzemu otroka ob pričetku letovanju prevzame tudi skrb za njegov razvoj, torej pri otroku vzpodbuja vrednost timskega dela, razvijanje prijateljstva, samostojnost ter zaupanje vase. Vse to pa omogoča razvoj ustvarjalnega, samosvojega in veselega otroka. V prvem teoretičnem delu je predstavljena opredelitev letovanj, njihov pomen za otroka in njihov vzgojni vidik ter vloga vzgojitelja na letovanju. Kakšno je dejansko stanje, smo preverili med vzgojitelji na letovanju. S pomočjo ankete smo pridobili podatke o tem, kateri so sploh razlogi za vključevanje na letovanje, kako poteka njihovo delo na letovanju in s kakšnimi težavami se pri tem srečujejo. Pomembno vlogo pri delu vzgojitelja ima tudi sama komunikacija, zato smo skušali izvedeti tudi, kakšno je njihovo stališče do učinkov komunikacije in kakšen je način sodelovanja s starši otrok.
Ključne besede: letovanje, vloga vzgojitelja, razvoj otroka, organizatorji počitniških letovanj, CSD Slovenj Gradec
Objavljeno: 05.09.2011; Ogledov: 2095; Prenosov: 229
.pdf Celotno besedilo (1,12 MB)

10.
GLASBENE PREFERENCE PREDŠOLSKIH OTROK
Brigita Gabrovec, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bodo predstavljene glasbene preference predšolskih otrok. V teoretičnem delu bodo predstavljene funkcije glasbene vzgoje pri celostnem razvoju otrokove osebnosti, glasbeni razvoj otroka, dejavnosti v vrtcu, značilnosti razvoja glasbenih sposobnosti v predšolskem obdobju in glasbene preference. V raziskavo so bile vključene 104 vzgojitelji/-ce predšolskih otrok, ki so ocenjevali/-e glasbene preference različno starih deklic in dečkov iz štajerske in ljubljanske regije in iz mesta in podeželja. Rezultati raziskave so pokazali, da vzgojitelji/-ce predšolskih otrok ne opažajo razlik v času dnevnega poslušanja glasbe glede na starost otrok, ne glede na regiji niti ne glede na mestne in podeželske otroke. Manjše razlike so se pokazale pri pogostosti poslušanja glasbe v prostorih vrtca, poslušanju glasbe preko medijev, med glasbenimi aktivnostmi, ki se v vrtcu najpogosteje izvajajo, glasbene aktivnosti, ki jih imajo predšolski otroci v vrtcu najraje, pri pogostosti predvajanja glasbe med aktivnostmi, med aktivnostmi, ki jih imajo predšolski otroci najraje, pri glasbenih zvrsteh, ki se najpogosteje predvajajo, glasbene zvrsti, ki jih najraje poslušajo otroci, in pri dejavnikih, ki vplivajo na otrokov izbor pesmi.
Ključne besede: - funkcije glasbenega vzgoje, - glasbeni razvoj otroka, - glasbene preference, - glasba.
Objavljeno: 03.06.2011; Ogledov: 3121; Prenosov: 431
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.33 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici