Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga gozdnega vrtca pri motoričnem razvoju 2–3 leta starih otrok je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je teoretični, kjer smo predstavili dejavnike, ki vplivajo na motorični razvoj in kako se spremlja motoričen razvoj otrok. Predstavili smo program gozdnega vrtca, kaj je njegova vloga, ter Denverski razvojni presejalni test. Na koncu teoretičnega dela smo omenili in predstavili tudi dosedanje raziskave, ki so bile ugotovljene na podlagi dobrih praks s sodelovanjem gozdnega vrtca. Drugi del predstavlja empirično raziskavo, kjer smo ugotavljali razliko v motoričnem razvoju med dvema vrtcema – Vrtec Ravne na Koroškem, ki izvaja program gozdnega vrtca, in Vrtec Otona Župančiča Maribor, ki tega programa ne izvaja. Uporabili smo neslučajnostni vzorec iz konkretne populacije 2–3 leta starih otrok. Na podlagi rezultatov, pridobljenih s pomočjo Denverskega razvojno presejalnega testa, smo ugotovili, da otroci, ki so vključeni v program gozdnega vrtca, dosegajo boljše rezultate Denverskega presejalnega testa kot otroci, ki v program gozdnega vrtca niso vključeni.
Ključne besede: Motorični razvoj otroka, Gozdni vrtec, Denverski razvojni presejalni test
Objavljeno v DKUM: 05.08.2024; Ogledov: 116; Prenosov: 72
Celotno besedilo (1019,18 KB)

Opis: Uvod: Čeprav rojstvo otroka predstavlja lep dogodek v življenju, se kljub temu veliko mater sooča s poporodno depresijo. Gre za depresivno motnjo, ki se pojavi pri materah po rojstvu otroka in ima lahko negativen vpliv na otrokov razvoj z vidika kognitivnega, socialnega, fizičnega, nevromotoričnega in jezikovnega razvoja. Namen zaključnega dela je raziskati, kako poporodna depresija pri materah vpliva na razvoj otroka. Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo v angleškem jeziku s področja poporodne depresije pri materi in vpliv na razvoj otroka. Pri iskanju smo uporabili tuje podatkovne baze Pubmed, CINAHL, Cochrane Library in ScienceDirect. Ključne besede za iskanje ustrezne literature so bile postpartum depression, mother in child development. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali ter naredili vsebinsko analizo. Rezultati: Od 663 zbranih člankov smo v raziskavo vključili 11 polno dostopnih tematsko ustreznih člankov. S pregledom literature smo ugotovili, da poporodna depresija pri materah negativno vpliva na vsa področja otrokovega razvoja. Slabši rezultati so najbolj izraziti pri otrocih, starih od 18 mesecev do 4,5 leta. Največje povezave so bile ugotovljene na področju jezikovnega in socialnega razvoja ter tudi fine motorike. Razprava in zaključek: Povezava med materino depresijo in otrokovim razvojem se je najbolj pokazala na otrokovem kognitivnem, nevromotoričnem, jezikovnem in socialnem razvoju. Otroci mater s poporodno depresijo v primerjavi z otroki mater brez poporodne depresije so imeli slabše dosežke na vseh področjih razvoja. Zato je pomembno izvajanje preventivnih programov osveščanja, poučevanja populacije o poporodni depresiji in pripravi žensk na starševstvo.
Ključne besede: poporodna depresija, matere, razvoj otroka
Objavljeno v DKUM: 11.12.2023; Ogledov: 601; Prenosov: 218
Celotno besedilo (721,07 KB)

Opis: V diplomskem delu obravnavamo razvoj otroka od njegovega rojstva dalje in razvijanje navezanosti. Teorijo navezanosti je razvil John Bowlby, ki velja za enega največjih raziskovalcev teorije navezanosti. Ta opredeljuje odnos med otrokom in njegovo mamo. V diplomskem delu je poudarek na navezanosti ter otrokovem razvoju, ki je povezan z ločitvijo ob prihodu v vrtec ter predajo otroka v oddelek. Kateri slog navezanosti oblikuje otrok do staršev, je odvisno od samih staršev, vzgoje in okolja, v katerem živi in odrašča. Zato se glede na vse dejavnike razvije več slogov navezanosti, ki so pomembni in otroka zaznamujejo za vse življenje. Navezanost se oblikuje glede na odnos staršev do otroka. Zelo je pomembno, kako in na kakšen način se starši odzivajo na otrokove potrebe, ko jih slednji potrebuje. Pri razvoju navezanosti je zelo pomembno čustveno stanje staršev in kako ta čustva delijo z otrokom ter zadovoljujejo njegove potrebe. V zgodnjem otrokovem življenju imata največji pomen oče in mama. Oba sta primarna objekta socializacije in predstavljata povezavo z zunanjim svetom. Čeprav je primarni objekt navezanosti mama, se lahko otrok naveže na očeta in na druge ljudi v svojem življenju oz. v svoji okolici, ki mu nudijo varnost in oporo. V teoretičnem delu diplomskega dela je opisan razvoj otroka, pri čemer smo podrobneje opredelili spoznavni, čustveni in socialni razvoj. Opredelili smo pojem navezanosti ter se poglobili v teorijo navezanosti, razvoj navezanosti, pomen navezanosti ter opisali različne sloge navezanosti. Pojasnili smo tudi razliko med otrokovo navezanostjo na mamo in na očeta. Empirični del diplomskega dela smo razdelili na dva dela, in sicer na anketiranje vzgojiteljic in opazovanje otrok. Anketiranje in opazovanje je potekalo v treh različnih vrtcih: Vrtec Beltinci – enota Bibe, Vrtec Murska Sobota – enota Srnice in Vrtci občine Moravske Toplice. V vseh vrtcih smo anketirali 27 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic ter skupaj opazovali 219 otrok. S pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili vzgojiteljicam, smo ugotavljali, kako vpliva ločitev od staršev ob predaji otroka v vrtčevski oddelek na večino otrok, na kakšen način se starši poslavljajo od otroka ob predaji v oddelek, kako dolgo se starši zadržujejo pri vhodu v igralnico, kako dolgo traja, da se otrok pomiri, če se burno odzove na odhod staršev, ter kako vzgojiteljice preusmerijo pozornost tistih otrok, ki se na ločitev od staršev odzovejo burno. S pomočjo tabele za opazovanje otrok smo opazovali prehod iz garderobe v oddelek in ločitev od staršev. V tabeli smo si zastavili različne kriterije, ki smo jih označevali, medtem ko smo opazovali vedenje otroka med samo predajo. Kriteriji so bili naslednji: ločitev od staršev z upiranjem ali brez upiranja, otrok joka ali ne joka, s posredovanjem vzgojiteljice ali brez posredovanja vzgojiteljice. Vse pridobljene podatke smo analizirali s pomočjo SPSS. Ugotovili smo, da predaja otroka iz garderobe v igralnico večinoma poteka mirno in hitro ter da je večina otrok zadovoljna in ne prihaja do izražanja močnih čustev in upiranja.
Ključne besede: predšolsko obdobje, razvoj otroka, navezanost, slogi navezanosti, otrokova navezanost na očeta in mamo
Objavljeno v DKUM: 23.08.2023; Ogledov: 511; Prenosov: 81
Celotno besedilo (1,02 MB)

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vloga staršev pri vključevanju otrok v plavalni tečaj je bilo zastavljeno z namenom ugotoviti in raziskati, kakšno vlogo imajo starši pri vključevanju otrok v plavalni tečaj. Cilj diplomskega dela je s pomočjo anketnega vprašalnika staršev ugotoviti, zakaj je po njihovem mnenju pomembno plavanje, kakšne cilje imajo glede plavanja in ali poznajo učinke plavanja na otrokovo telo. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljeno, kaj je plavanje in njegov pomen z različnih vidikov ter pomen plavanja na človeški organizem. Predstavljeno je tudi plavanje v učnem načrtu vrtcev, športnem programu Mali sonček in plavalnem tečaju. Na koncu teoretičnega dela je opredeljenih nekaj raziskav, ki se nanašajo na temo diplomske naloge, torej na vlogo staršev pri vključevanju otrok v plavalni tečaj. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati in interpretacija rezultatov izvedenega anonimnega anketnega vprašalnika. Uporabili smo neslučajnostni vzorec konkretne populacije staršev otrok iz različnih enot vrtca iz določenega kraja. Pridobljene podatke smo obdelali s pomočjo deskriptivne statistike in regresijske analize. Raziskava je pokazala, da dobijo starši največ informacij o plavalnih tečajih s strani vzgojitelja in da v goriški regiji po mnenju staršev nimamo velike ponudbe za plavalne tečaje. Na vključitev otroka v plavalni tečaj vpliva oddaljenost kraja, kjer se izvajajo plavalni tečaji. Ugotovili smo, da znanje plavanja staršev vpliva na vključitev v plavalni tečaj, medtem ko neznanje plavanja staršev ne vpliva na vključitev otrok v plavalni tečaj. Poznavanje koristnih vplivov plavanja na otroka prav tako vpliva na vključitev v plavalni tečaj. Preko raziskave smo spoznali najpomembnejše cilje in razloge staršev za vključitev otroka v plavalni tečaj. Raziskava je pokazala, da je vključitev otroka v plavalni tečaj odvisna od njegove starosti in da stopnja izobrazbe staršev ne vpliva na vključitev v plavalni tečaj. Spoznali smo še, zakaj je po mnenju staršev plavanje pomembno.
Ključne besede: plavanje, vloga staršev pri vključevanju otrok v plavalni tečaj, razlogi za vključitev otroka v plavalni tečaj, učinki plavanja na otrokovo telo in razvoj, gibalni razvoj, šport.
Objavljeno v DKUM: 20.01.2022; Ogledov: 992; Prenosov: 158
Celotno besedilo (1001,84 KB)

Opis: V teoretičnem delu diplomskega dela z naslovom Vloga vzgojitelja pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu je opisan gibalni razvoj otroka. Opisali smo faze in načela gibalnega razvoja. V nadaljevanju smo opisali naravne oblike gibanja, njihovo delitev ter predstavili različne primere le-teh. Opisali smo vlogo vzgojitelja ter predstavili dosedanje raziskave in ugotovitve. Namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kakšno vlogo ima vzgojitelj pri izvajanju naravnih oblik gibanja v vrtcu, cilj diplomskega dela pa je bil, da s pomočjo anonimnega anketnega vprašalnika ugotovimo količino izvajanja naravnih oblik gibanja v vrtcu in kakšen pomen predstavlja vzgojiteljem izvajanje le-teh. Empirični del diplomskega dela temelji na uporabi kavzalno neeksperimentalne metode. Podatke smo zbrali s kvantitativno metodo – anonimni anketni vprašalnik. Anonimni anketni vprašalnik smo razdelili med zaposlene vzgojitelje v Vrtcih občine Žalec. Ugotovljeno je bilo, da vzgojitelji, ki so v vrtcu zaposleni dlje časa, v svojem Letnem delovnem načrtu ne načrtujejo več različnih naravnih oblik gibanja kot vzgojitelji, ki so v vrtcu zaposleni manj časa, ter vzgojitelji, ki so v svojem prostem času več aktivni, se med načrtovanimi in vodenimi oblikami gibalno-športnih dejavnosti ne poslužujejo več naravnih oblik gibanja kot vzgojitelji, ki so manj aktivni. Prav tako smo ugotovili, da pri načrtovanju teka v Letnem delovnem načrtu ni razlike glede na starostno skupino otrok, ki jo imajo vzgojitelji, ter da vzgojitelji, ki živijo na podeželju, naravnih oblik gibanja ne izvajajo večkrat kot vzgojitelji, ki živijo v mestu.
Ključne besede: predšolski otrok, gibalni razvoj otroka, naravne oblike gibanja, vloga vzgojitelja, gibalno-športne dejavnosti, količina izvajanja naravnih oblik gibanja
Objavljeno v DKUM: 22.07.2021; Ogledov: 1563; Prenosov: 312
Celotno besedilo (1,05 MB)