1. Vpliv čustvene inteligence na zavzetost zaposlenihSanja Đukić, 2024, magistrsko delo Opis: V sodobnem delovnem okolju, v katerem čustva in medosebni odnosi igrajo vse pomembnejšo vlogo, postajajo osebne lastnosti in veščine ključne za oblikovanje delovne zavzetosti. Ena izmed pomembnejših kompetenc prihodnosti je čustvena inteligenca. Odkar umetna inteligenca prevzema vse več analitičnih in ponavljajočih se nalog, postajata čustvena inteligenca in zavzetost ključni za ohranjanje človeške vrednosti v delovnem okolju. Čustvena inteligenca omogoča učinkovito sodelovanje, prilagajanje spremembam, sproščenost pri delu ter vodenje z integriteto in posluhom za zaposlene, česar umetna inteligenca ne more nadomestiti. Zavzetost spodbuja motivacijo, odgovornost in kreativnost, ki so potrebne za inovacije in napredek v organizacijah, v katerih tehnologija sama ne more doseči enakega vpliva. V raziskavi smo preučevali vpliv čustvene inteligence na zavzetost zaposlenih v sodobnem slovenskem delovnem okolju. Uporabili smo vprašalnika UWES-9 za merjenje zavzetosti in WLEIS za merjenje čustvene inteligence, pri čemer je sodelovalo 215 anketirancev. Podatke smo obdelali s programsko opremo IBM SPSS 29, dodatno pa smo izvedli intervju z go. Urško Gerbajs, strokovnjakinjo na področju čustvene inteligence. Raziskava je pokazala, da zaposleni, ki so se udeležili usposabljanj s področja čustvene inteligence, izkazujejo višjo raven te kompetence v primerjavi s tistimi, ki usposabljanj niso obiskali. Prav tako so podjetja, v katerih delodajalci aktivno spodbujajo razvoj čustvene inteligence, dosegla višjo raven zavzetosti med zaposlenimi. Vodstveni kadri so pokazali višje vrednosti zavzetosti v primerjavi z ostalimi. Ugotovitve poudarjajo pomen spodbujanja čustvene inteligence v organizacijah, saj to prispeva k večji delovni zavzetosti in boljšim poslovnim rezultatom. Priporočamo izvedbo empiričnih raziskav v slovenskih podjetjih, da bi pridobili konkretne dokaze o učinkovitosti usposabljanj na področju čustvene inteligence in spodbudili podjetja k večjemu vlaganju v razvoj kadra. Ključne besede: čustvena inteligenca, zavzetost, razvoj kadra, kompetence prihodnosti Objavljeno v DKUM: 15.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 53
Celotno besedilo (923,95 KB) |
2. Pregled metod za izvedbo vitke proizvodnjeAlbin Kodrič, 2013, diplomsko delo Opis: vitka proizvodnja, 5S, JIT, kanban, SMED, 7W, poka yoke, takt time, celična proizvodnja, kaizen, VSM, CPV, vizualna kontrola. Ključne besede: Trenutne gospodarske, ekonomske in tržne razmere na svetovnem globalnem trgu silijo podjetja v nenehne izboljšave in inovacije proizvodnega sistema. Skozi zgodovino so se razvila številna orodja – metode oziroma moderni koncepti za organizacijo proizvodnje. Njihov stalen razvoj in uporabnost je diktiral japonski avtomobilski gigant Toyota. Toyota je s pomočjo strokovnega kadra v začetni fazi razvijala modele za izboljševanje proizvodnega okolja, postopoma pa vključevala slehernega zaposlenega v pod Objavljeno v DKUM: 17.10.2013; Ogledov: 4384; Prenosov: 1295
Celotno besedilo (2,17 MB) |
3. ISKANJE POTENCIALOV ZA IZBOLJŠAVE SKOZI SISTEM KAKOVOSTI NA PRIMERU PODJETJA ECOLABTamara Kermavc, 2009, diplomsko delo Opis: Diplomsko nalogo smo razdelili na tri dele. V prvem delu naloge smo predstavili sistem kakovosti ISO 9001:2008.
V tem poglavju smo podrobneje predstavili standard ISO 9001:2008; kaj standard je, zakaj se uporablja, katere so spremembe tega novega standarda, katere zahteve vsebuje ter katere so njegove prednosti in slabosti.
Standard ISO 9001:2008 so pripravili z namenom, da bi podrobneje pojasnili zahteve standarda ISO 9001:2000. Standard ISO 9001:2008 je splošen in uporaben za vse vrste organizacij, uporabljajo pa ga organizacije, da bi izboljšale zadovoljstvo odjemalcev.
V drugem delu smo opisali iskane potenciale oziroma potencial notranjih presoj, potencial vodenja inovacijskih predlogov, potencial spoznanj drugih sistemom vodenja — metodo 20 ključev in metodo 6 sigma, potencial voditeljstva in razvoja kadra ter potencial izboljšav procesov. V tem delu smo vsak potencial podrobno opisali in predstavili njegovo uporabo v organizaciji ter kako je povezan s standardom ISO 9001:2008.
V zadnjem, tretjem delu diplomske naloge smo se osredotočili na praktični del, ki zajema kako v podjetju Ecolab izkoriščajo in uporabljajo potenciale za izboljševanje skozi sistem kakovosti.
Pri pisanju diplomske naloge je bila na začetku postavljena trditev, ki smo jo skozi nalogo v tretjem delu dokazovali. Na koncu nam je uspelo dokazati, da lahko z uvedbo identificiranih potencialov v nalogi, dosežemo pomembnejše izboljšanje poslovanja podjetja. Ključne besede: standard ISO 9001:2008, notranja presoja, inovacija, sistem 20 ključev, sistem 6 sigma, voditeljstvo, razvoj kadra, prenova poslovnih procesov Objavljeno v DKUM: 21.05.2010; Ogledov: 2893; Prenosov: 436
Celotno besedilo (826,28 KB) |