| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 34
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Socialne igre v vrtcu
Cvetka Serec, 2009, diplomsko delo

Opis: POVZETEK IN KLJUČNE BESEDE S socialnimi igrami, ki so pomembno dopolnilo vzgojno-izobraževalnega procesa, razvijamo intelektualno, emocionalno in socialno plat otrokove osebnosti. Predstavljajo obliko vzgojnega dela, ki na igriv način preko igre omogoča otrokom boljši vpogled vase in v svoje odnose z drugimi. Od navadnih otroških iger in družabnih iger se razlikujejo, saj so vodene in načrtovane, a imajo še vedno značaj igre, saj se otroci vanje prostovoljno vključujejo. Dosežejo pa svoj namen le, če se po igri udeleženci pogovarjajo o tistem, kar so v igri doživeli. Poleg tega, da vzgojitelji socialne igre poznajo, je pomembno, da jih tudi pravilno in z določenim namenom uporabljajo. Pričujoče delo se omejuje na poznavanje in uporabo socialnih iger v vrtcu. Raziskava je vsebovala deskriptivno metodo neeksperimentalnega empiričnega pedagoškega raziskovanja. Neslučajnostni vzorec je zajemal 36 anketnih vprašalnikov vzgojiteljic prvega in drugega starostnega obdobja iz vseh enot Vrtca Murska Sobota. Vprašanja iz anketnega vprašalnika so bila statistično pregledana, zbrani podatki pa tabelarično prikazani. Dobljeni rezultati so pokazali dobro poznavanje različnih socialnih iger in pogosto uporabo le-teh pri vzgojnem delu. To pomeni, da se vzgojitelji dobro zavedajo pozitivnega vpliva socialnih iger na otroka, kakor tudi koristi za vzgojitelja.
Ključne besede: Ključne besede: socializacija, socialni razvoj, igra, socialna skupina, socialne igre.
Objavljeno: 11.03.2009; Ogledov: 15007; Prenosov: 2753
.pdf Celotno besedilo (532,42 KB)

4.
POMEN GOVORNIH IGER PRI VZPODBUJANJU RAZVOJA OTROKOVEGA GOVORA
Polona Ornik, 2009, diplomsko delo

Opis: V zgodnjem otroštvu je ena temeljnih nalog vzgoje razviti otrokovo jezikovno zmožnost. Zato so v diplomski nalogi predstavljene govorne igre, saj z njimi spontano urimo temeljne elemente govora, njegove komponente in lastnosti dobrega govorjenja, hkrati pa so pri otrocih priljubljene. V teoretičnem delu so poleg govornih iger predstavljene teorije govora, dejavniki govornega razvoja ter dejavnosti za spodbujanje otrokovega govora. V empiričnem delu diplomske naloge nas je zanimalo, kolikšen vpliv imajo na pogostost in raznolikost izvajanja govornih iger v vrtcu vzgojiteljičina izobrazba in delovna doba. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. V raziskovalni vzorec so bile zajete vzgojiteljice prvega starostnega obdobja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika z vprašanji odprtega in zaprtega tipa. Zbrani podatki so podani v tabelah. Analiza rezultatov je pokazala, da vzgojiteljice otrok prvega starostnega obdobja uporabljajo pri svojem delu raznolike govorne igre in jih izvajajo pogosto. Za delo z govornimi igrami so najbolj angažirane vzgojiteljice z višjo stopnjo izobrazbe. Prav tako so najbolj angažirane vzgojiteljice z delovno dobo od 20 do 30 let in najmanj vzgojiteljice z najdaljšo delovno dobo.
Ključne besede: govorne igre, prvo starostno obdobje, razvoj govora, predšolski otrok
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 7875; Prenosov: 1934
.pdf Celotno besedilo (869,10 KB)

5.
RAZVOJ GLASU IN GLASOVNI OBSEGI OTROK V PRVEM TRILETJU OSNOVNE ŠOLE
Barbara Žerjav, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen razvoj človeškega glasu in razvoj otroškega glasu. Da glas sploh nastane, so pa prav tako pomembni elementi dihanja in zdravega glasovnega pevskega organa. Ker se glasu zavemo šele takrat, ko zboli ali je moten, so predstavljene tudi motnje glasu, govora in petja ter kako jih lahko preprečimo. Predstavljena je tudi razvojna stopnja otroškega glasu ter mutacija glasu, ki je najizrazitejša sprememba pri otrocih. Poseben poudarek v diplomskem delu je namenjen predvsem glasovnim obsegom otrok, saj se ti nenehno spreminjajo. Preverjena je bila glasovna razvitost otrok v starostnem obdobju od šestega do devetega leta. V raziskavo so bili vključeni otroci prvih, drugih in tretjih razredov I. OŠ Rogaška Slatina. Preizkušene pa so bile tudi nekatere glasbenodidaktične igre, ki so pomembne predvsem za pravilen dih, pri otrocih pa so pokazale visoko motiviranost in sodelovanje. Glasovni obseg otrok se z večjo starostjo širi, prav tako pa se razvija pevski organ in s tem glasovne sposobnosti otroka. Rezultati so pokazali, da obstaja v vsakem razredu nekaj učencev, ki imajo že zelo dobro razvite glasovne sposobnosti, nekaj učencev še nima dobro razvitih glasovnih sposobnosti, večina učencev pa ima delno razvite glasovne sposobnosti. Še ena pomembna ugotovitev pa je ta, da imajo tisti otroci, ki obiskujejo dodatno glasbeno dejavnost, torej glasbeno šolo ali pevski zbor, zelo dobro razvite glasovne sposobnosti in zapojejo več tonov, kot jih ima durova lestvica. Glasovni obseg otroka se širi s pomočjo redne vaje, pravilnega diha in dodatnih glasbenih dejavnosti, ki pripomorejo k še večjem razvoju melodičnega in ritmičnega posluha.
Ključne besede: Ključne besede: razvoj pevskega glasu, dihanje, glasovni obsegi otrok, glasbenodidaktične igre, glasbena šola, pevski zbor.
Objavljeno: 08.07.2009; Ogledov: 6351; Prenosov: 673
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

6.
O PRIMERNOSTI LITERARNODIDAKTIČNIH METOD ZA ŠOLSKO INTERPRETACIJO EXUPERYJEVEGA MALEGA PRINCA
Doroteja Kukovec, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom O primernosti literarnodidaktičnih metod za šolsko interpretacijo Exuperyjevega Malega princa s teoretičnega vidika obravnava mladinsko književnost, poučevanje le-te nekoč in danes, otrokov bralni razvoj in fantastično pripoved Mali princ, ki je bila deležna mnogih interpretacij. Namen empiričnega dela v diplomskem delu je bila primerjava dveh sodobnih literarnodidaktičnih metod za uspešno poučevanje književnosti na razredni stopnji, in sicer metodo interpretativnega branja in metodo igre vlog na kanonskem mladinskem besedilu Mali princ. Zanimalo me je, kako prisotnost igre vlog vpliva na boljše zaznavanje in razumevanje omenjenega literarnega besedila. Pri raziskovanju je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-eksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Kot udeleženci raziskave so sodelovali učenci dveh 5. razredov. Predvidevala sem, da bodo otroci v skupini, kjer sem po interpretativnem branju uporabila še metodo igre vlog, globlje doživeli in bolje razumeli literarno besedilo Mali princ in to hipotezo tudi potrdila. Vse podrobnejše ugotovitve so predstavljene v sklepnem poglavju diplomskega dela.
Ključne besede: mladinska književnost, bralni razvoj, Mali princ, metoda interpretativnega branja, metoda igre vlog
Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 2305; Prenosov: 510
.pdf Celotno besedilo (824,28 KB)

7.
ELEMENTARNE IGRE ZA UVAJANJE V IGRANJE MALEGA ROKOMETA
Suzana Cimerman, 2009, diplomsko delo

Opis: Cilj tega diplomskega dela je bil zbrati primerne elementarne igre za uvajanje v mali rokomet. Beseda "primerne" se nanaša predvsem na otrokov razvoj, kar pomeni, da moramo slednjega poznati, da lahko izberemo igre prilagojene otrokovi razvojni stopnji. Naša ciljna skupina otrok je bila od šestega do enajstega leta starosti. V tem obdobju se otrok razvija na vseh področjih - telesno, gibalno, spoznavno, čustveno in moralno, zato moramo ta področja upoštevati pri načrtovanju učnega procesa. Preden smo se sploh lahko posvetili zbiranju iger, smo se morali spoznati z osnovnimi podatki o igrah nasploh in podrobneje o elementarnih igrah. Igra je otrokova prva dejavnost, ki ima velik pomen za razvoj njegove osebnosti. Igre se pojavljajo v različnih strukturah in na različnih področjih. Naše zanimanje pa je bilo usmerjeno predvsem na športno področje - v elementarne igre, kot osnovne gibalne igre z rokometno motoriko. V diplomskem delu so tako izbrane primerne elementarne igre, s katerimi lahko otroku omogočimo, da razvije in utrdi osnovne rokometne prvine, še preden se spozna z dejansko igro malega rokometa. Tako mu hkrati damo popotnico, s pomočjo katere pozneje lažje in uspešneje usvaja mali rokomet.
Ključne besede: otrokov razvoj, igre, elementarne igre, mali rokomet
Objavljeno: 08.10.2009; Ogledov: 5710; Prenosov: 1138
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

8.
IGRA JE GLAVNA DEJAVNOST PREDŠOLSKIH OTROK
Lilijana Nemec, 2010, diplomsko delo

Opis: Otroška igra je dejavnost, ki poteka po notranji motiviranosti otroka. Brez nje ne bi bilo srečnega otroštva. Otrok ima pravico do igre. Otroci se ne igrajo z namenom, da bi razvili svoje sposobnosti ali da bi naredili kak izdelek trajne vrednosti. Igrajo se zato, da zadostijo notranji potrebi (Toličič, 1981, str. 9). Odločili smo se za pisanje diplomske naloge z naslovom Igra je glavna dejavnost predšolskih otrok, saj menimo, da se otrok preko igre razvija, uči in pripravlja na življenje. V prvem delu naloge smo se osredotočili na besedo IGRA. Seznanja nas o tem, da se otrok mora igrati, pa ne samo zato, ker je to tipična značilnost zdravega otroka, ampak ker ga igra vsestransko razvija. Vsak otrok ima pravico do igre in nihče, prav nihče ne sme nebogljenemu otroku kakorkoli ogrožati to veličastno pravico — pravico do svobodne izbire igre. Tu imamo zelo pomembno vlogo mi odrasli, ki se izobražujemo in pripravljamo na odgovorno delo z otroki. Dana nam je možnost, da otroku zagotovimo kar se da najlepše otroštvo, saj je to nekaj neponovljivega v vsakem življenju. Otroštvo bo minilo zelo hitro, ostali bodo le spomini. Dolžni smo pomagati otroku, da bodo ti spomini otroških dni čim prijetnejši. Samo kako? Sam odgovor se skriva v besedi IGRA. Spoštujmo otrokovo igro in mu omogočimo kar se da najboljše pogoje. V drugem delu naloge smo se posvetili besedi IGRAČA, ki se že sama po sebi navezuje na prejšnjo besedo. Igrača daje igri vsebino in tudi idejo. Je otrokov spremljevalec, soigralec, prijatelj in seveda nadomestilo maminega naročja. Z ustrezno metodologijo dela smo ugotovili, da je igra zelo pomembna za predšolskega otroka, da se otrok skozi igro vsestransko razvija in uči.
Ključne besede: igra, igrača, otrok, odrasla oseba, razvoj, pomen igre
Objavljeno: 18.05.2010; Ogledov: 5886; Prenosov: 1066
.pdf Celotno besedilo (2,86 MB)

9.
UPORABA 3-OSNEGA POSPEŠKOMETRA ZA INTERAKCIJO UPORABNIK - APLIKACIJA NA MOBILNI PLATFORMI ANDROID
Matjaž Lenhart, 2010, diplomsko delo/naloga

Opis: Cilj diplomske naloge je razviti aplikacijo za mobilno platformo Android, katera bo omogočala vodenje žoge skozi labirint s pomočjo proženja pospeškometra s fizičnim nagibanjem mobilne naprave. Sprva se bomo spoznali s platformo Android, predstavili njen razvoj in dosedanje različice sistema ter predstavili prve aplikacije, ki so bile uporabnikom na voljo. Sledila bo predstavitev aplikacije »Lab Ball« in njenih funkcionalnosti ter uporabljene strojne opreme. Diplomsko delo se bo zaključilo z implementacijo omenjene aplikacije in raziskavo tržišča, kjer bomo opravili analizo zbranih podatkov ter na ta način preverili uporabo in razvoj aplikacij na strani anketirancev.
Ključne besede: Android, mobilne aplikacije, igre, razvoj aplikacij, razvojna okolja za Android
Objavljeno: 13.12.2010; Ogledov: 1695; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (2,36 MB)

10.
VPLIV ELEMENTARNIH IGER ZA RAZVOJ GIBALNIH ZNANJ
Maja Jezernik, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Vpliv elementarnih iger za razvoj gibalnih znanj je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu so predstavljene stopnje gibalnega razvoja otroka, vloga elementarnih iger v telesnem in gibalnem razvoju, gibalna znanja ter gibalno izkušenjsko bogato okolje. V empiričnem delu diplomskega dela pa so prikazani rezultati raziskave o vplivu elementarnih iger v predšolskem obdobju na razvoj gibalnih znanj pri otrocih. Raziskava je potekala v obliki pedagoškega eksperimenta. S testiranjem 38 otrok drugega starostnega obdobja in z obdelavo podatkov smo ugotavljali razliko v gibalnih znanjih med otroki, ki so dva meseca v okviru redne gibalne dejavnosti imeli načrtovane in strokovno vodene elementarne igre, in otroki, ki v tem času niso imeli posebnega poudarka na elementarnih igrah. Rezultati raziskave so naslednji: na začetnem in končnem testiranju ni bilo razlike med dečki in deklicami v rezultatih testiranja gibalnih znanj; na končnem testiranju so otroci eksperimentalne skupine dosegali boljše rezultate, kot otroci kontrolne skupine; načrtovane in strokovno vodene elementarne igre vplivajo na razvoj gibalnih znanj.
Ključne besede: gibalni razvoj otrok, elementarne igre, gibalna znanja v predšolskem obdobju, gibalno izkušenjsko bogato okolje.
Objavljeno: 12.12.2011; Ogledov: 2036; Prenosov: 607
.pdf Celotno besedilo (736,43 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici