| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv posavskega narečja na poimenovanje predmetov pri pet- in šestletnikih : diplomsko delo
Urška Klenovšek, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga z naslovom Vpliv posavskega narečja na poimenovanje predmetov pri pet- in šestletnikih je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo predstavili govor, razvoj govora, govorne težave, ki se pojavljajo med razvojem, dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora, predstavili smo tudi narečja ter slikanice. Osredotočili smo se na govor v zgodnjem otroštvu, na posavsko narečje oziroma sevniško-krški govor in slikopis. V empiričnem delu nas je zanimalo, ali otroci prepoznajo predmete na sliki, kako jih poimenujejo, ali na njihova poimenovanja vplivata posavsko narečje in spol ter kako besede uporabijo v zgodbi. Podatke za analizo smo pridobili preko individualnih pogovorov. Ugotovili smo, da vsi otroci ne prepoznajo oziroma ustrezno ne poimenujejo vseh predmetov na sliki in da imata tako posavsko narečje kot tudi spol vpliv na govor otrok.
Ključne besede: razvoj govora, posavsko narečje, pet- in šestletniki, besedišče, slikopis
Objavljeno v DKUM: 05.01.2024; Ogledov: 148; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (2,64 MB)

2.
Pripovedovanje zgodb ob slikah otrok, starih od 3 do 6 let : diplomsko delo
Karmen Kokot, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo preverjali razvoj govora različno starih otrok preko njihovega pripovedovanja zgodb ob slikah. Diplomsko delo nosi naslov Pripovedovanje zgodb ob slikah otrok, starih od 3 do 6 let. Osredotočili smo se na otrokov govor, natančneje na razvoj govora v predšolskem obdobju – od predjezikovnega do jezikovnega obdobja. V zaključnem delu smo se posvetili pripovedovanju zgodb ob slikah. V teoretičnem delu nas je zanimal razvoj govora in njegove faze, govor predšolskih otrok in dejavniki, ki vplivajo na razvoj. Pri dejavnikih govora smo raziskali, kako vrstniki, otrokov spol, genetski dejavniki in kakovost družinskega okolja vplivajo na razvoj govora. Poglobili smo se v to, na kakšen način lahko spodbujamo razvoj otrokovega govora. Prav tako smo raziskali, kako pomembno je pripovedovanje zgodb za otroka in njegov razvoj govora. Ob koncu teoretičnega dela smo dodali še značilnosti pripovedovanja zgodb. Empirični del diplomskega dela smo izvajali v vrtcu. V raziskovanje so bili vključeni otroci, stari do 3 do 6 let, ki so obiskovali heterogeno skupino. Takrat je bilo v skupini prisotnih 18 otrok. Najprej smo zapisali vse zgodbe, ki so jih pripovedovali različno stari otroci. Nato smo vsakega otroka ter njegovo pripoved analizirali glede na dejavnike, ki smo si jih zadali. Pridobljene rezultate smo predstavili v tabelah.
Ključne besede: predšolski otroci, razvoj govora, besedišče, spodbujanje govora, pripovedovanje zgodb
Objavljeno v DKUM: 23.06.2023; Ogledov: 475; Prenosov: 123
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

3.
Zmožnost pripovedovanja ob sliki pri dve- in triletnih otrocih : diplomsko delo
Nastja Brajnik, 2023, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Zmožnost pripovedovanja ob sliki pri dve- in triletnih otrocih smo s pomočjo določene literature v teoretičnem delu najprej predstavili razvoj govora ter dejavnike, ki vplivajo na sam razvoj. V nadaljevanju smo se osredotočili na besedišče pri otrocih, kako lahko spodbujamo otrokov govor v vrtcu in na sam razvoj pripovedovanja otrok v predšolskem obdobju. V drugem delu, to je v empiričnem delu, so pri vsakem otroku predstavljeni in interpretirani rezultati začetnega in končnega preverjanja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti razliko oziroma napredek otrok v pripovedovanju med začetnim in končnim preverjanjem, in sicer v številu uporabljenih besed in besednih vrst ter v tvorjenju povedi. Obe preverjanji sta bili izvedeni v razmahu petih mesecev, pri obeh smo tudi uporabili enak inštrumentarij, saj smo le na ta način pridobili realne rezultate samega napredka otrok. Pridobljeni rezultati so pri otrocih, starih od dveh do treh let, pokazali napredek med začetnim in končnim preverjanjem v zmožnosti pripovedovanja ob sliki. Pri nekaterih otrocih smo opazili velik napredek, pri nekaterih pa nekoliko manjšega.
Ključne besede: razvoj govora, tvorjenje povedi, pripovedovanje, besedne vrste
Objavljeno v DKUM: 12.05.2023; Ogledov: 304; Prenosov: 95
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

4.
Vpliv in pomen vzgojiteljevega branja pravljic na besedišče otrok, starih od dveh do treh let : diplomsko delo
Sandra Fišer, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv in pomen vzgojiteljevega branja pravljic na besedišče otrok, starih od dveh do treh let smo proučevali, kako lahko kakovostna spodbuda vzgojiteljevega pripovedovanja in branja otroške literature, vpliva na širjenje otrokovega besednjaka v časovnem obdobju šestih mesecev. V teoretičnem delu diplomskega dela smo se osredotočili na govor, proces razvoja govora, teorije ki predstavljajo osnove razvoja govora, in seveda na dejavnike, ki na vse to vplivajo. Eno poglavje smo posvetili pismenosti, predvsem porajajoči se pismenosti, ki je povezana z družinskim okoljem in vrtcem. V empiričnem delu pa prikazani in opredeljeni rezultati pridobljenih podatkov v raziskavi. Raziskali smo stopnjo otrokovega besedišča na dveh preverjanjih v razponu šestih mesecev. Medtem smo šest mesecev otrokom načrtno pripovedovali in brali najrazličnejše pravljice, s čimer smo želeli vplivati na širjenje otrokovega besednjaka. Na začetnem in končnem preverjanju so otroci samostojno, ali z določenim deležem pomoči vzgojitelj, prepoznavali in poimenovali različno število sličic z vsakdanjo tematiko. Ugotovili smo, da vzgojiteljevo branje pravljic v veliki meri vpliva na otrokovo širjenje besednjaka, saj se je v časovnem obdobju šestih mesecev pokazal velik napredek.
Ključne besede: razvoj govora, širjenje besedišča, zgodnja pismenost, vzgojiteljevo branje
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 497; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

5.
Značilnosti pripovedovanja šestletnikov ob ilustracijah v slikanici Janček ježek : diplomsko delo
Primož Slekovec, 2022, diplomsko delo

Opis: V okviru zaključnega dela smo preverjali značilnosti pripovedovanja šestletnikov. Najprej smo v teoretičnem delu predstavili govorni razvoj v predšolskem obdobju, in sicer od predjezikovnega do jezikovnega obdobja. Omenili smo tudi dejavnike, ki vplivajo na govorni razvoj ter kako ga spodbujamo v različnih okoljih. Poudarek smo namenili otrokovemu pripovedovanju zgodbe; koherenci in koheziji, razvoju pripovedovanja zgodbe, ter dejavnikom, ki vplivajo na pripovedovanje. Predstavili smo tudi socialne zvrsti slovenskega jezika, kjer smo izpostavili prleško narečje. V empiričnem delu je sodelovalo 12 otrok, starih 6 let. Skupaj smo prebrali ljudsko pravljico Janček ježek, nato pa so imeli 10 dni časa, da so jo doma skupaj s starši prebrali. Po dogovorjenem času so s pomočjo slikanice zgodbo pripovedovali. Njihove zgodbe smo posneli z diktafonom, jih natančno pretipkali ter jih analizirali iz različnih vidikov: obnovitev bistva vsebine zgodbe, raba knjižnega ali neknjižnega jezika, raba besednih vrst ter dolžina pripovedovane zgodbe v številu povedi. Rezultati so pričakovano pokazali, da so skoraj vsi otroci zajeli bistvo zgodbe ter da je največkrat uporabljena besedna vrsta bil samostalnik. Dolžina pripovedovanj pa je bila pod našimi pričakovanji, povprečno so otroci v svoji zgodbi uporabili 17,8 povedi. Presenetilo pa nas je, da so otroci v svojem pripovedovanju v večini uporabljali knjižni jezik in vključili le nekaj narečnih besed. Pričakovali smo, da bodo otroci veliko več govorili v narečju, saj ga v svojem vsakdanjem govoru uporabljajo večino časa.
Ključne besede: razvoj govora, pripovedovanje ob slikanici, prleško narečje, predšolski otrok, Janček ježek
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 527; Prenosov: 106
.pdf Celotno besedilo (1,21 MB)

6.
Spodbujajmo razvoj govora v vrtcu : diplomsko delo
Urška Očko, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi z naslovom Spodbujajmo razvoj govora v vrtcu bomo v teoretičnem delu pisali o tem, kaj je govor, kaj na razvoj govora vpliva ter kako se razvija. Podrobneje bomo predstavili sam razvoj govora in dejavnike, ki nanj vplivajo. Nekaj besed bomo posvetili tudi vlogi staršev in vzgojiteljev pri razvoju otrokovega govora ter kako lahko le-ti pripomorejo k boljšemu govoru in večjemu besednemu zakladu otroka. Pisali bomo tudi o razvoju posameznih glasov. Predstavili bomo govorne napake, nekaj besed pa bomo namenili tudi vajam za razgibavanje govornega aparata, ki pa jih bomo vključili v sam praktični del naše diplomske naloge. V empiričnem delu bomo preučili razvoj govora skozi pripovedovanje ob sličici ilustratorke Jelke Reichman. Prvo in drugo preverjanje bomo izvedli v razmaku treh mesecev. V vmesnem času pa bomo pripravili dejavnosti, s katerimi bomo skušali spodbujati otrokov govorni razvoj in s katerimi si bodo širili svoj besedni zaklad.
Ključne besede: predšolski otrok, razvoj jezika, spodbujanje govora, govor otrok, besedni zaklad
Objavljeno v DKUM: 22.04.2022; Ogledov: 1161; Prenosov: 234
.pdf Celotno besedilo (2,50 MB)

7.
Raba posnemovalnih medmetov za poimenovanje predmetov v prvem starostnem obdobju : diplomsko delo
Ana Novak, 2021, diplomsko delo

Opis: Govor je sredstvo in funkcija, preko katere smo ljudje kot skupnost socialna bitja. Ta nam služi kot komunikacijsko sredstvo. Otroci preko njega vzpostavljajo socialni stik. Govor in mišljenje se močno prepletata in sodelujeta. Razvoj govora poteka po določenem zaporedju, vzporedno z ostalimi razvojnimi področji. Govornih faz ni mogoče preskočiti, zaradi govora pa se dodatno razlikujemo od ostalih živih bitij. Namen zaključnega dela z naslovom Raba posnemovalnih medmetov za poimenovanje predmetov v prvem starostnem obdobju je bil raziskati povprečni obseg rabe medmetov v zgodnjem razvojnem obdobju otroškega govora. Osredotočili smo se na obdobje med prvim in tretjim letom starosti. V teoretičnem delu smo se osredotočili na razlago teorij razvoja govora, njegovih faz in povezave med njim ter mišljenjem. Utemeljili smo spodbujajočo vlogo vzgojitelja in dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora. Pojasnili smo, kaj so medmeti, hkrati pa opisali določeno vrsto posnemovalnih medmetov, ki so ključni za izvedbo raziskave. V empiričnem delu smo uporabili metodo praktičnega dela preverjanja s sličicami. Na podlagi interpretacije rezultatov smo ugotovili pogostost pojavljanja posnemovalnih medmetov pri poimenovanju predmetov na sličicah, ki jih otroci posredno in neposredno poznajo. Preverjanje je potekalo dvakrat. Potrdili smo štiri zastavljene hipoteze. Ugotovili smo, da je raba medmetov v zgodnjem otroštvu pogosta, kar smo tudi pričakovali. Pogostejša je raba pri mlajših otrocih prvega starostnega obdobja kot pri otrocih, ki so že na meji med drugim starostnim obdobjem.
Ključne besede: razvoj govora, prve besede, medmet, posnemovalni medmet, mišljenje, jezikovna zmožnost.
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 537; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (1,67 MB)

8.
Spodbujanje besedišča z igro spomin v prvem starostnem obdobju : zaključno delo
Sara Abršek, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Spodbujanje besedišča z igro spomin v prvem starostnem obdobju smo s pomočjo literature v teoretičnem delu predstavili razvoj govora, prav tako smo pozornost usmerili v razvoj besedišča ter spodbujanje govora pri otrocih. V zadnjem poglavju pa smo omenili tudi povezavo med govorom in spominom otrok. V empiričnem delu so pri vsakem otroku posebej predstavljeni in interpretirani rezultati preverjanja. Z raziskavo smo želeli ugotoviti razvoj besedišča otrok preko poimenovanja različnih sličic v igri spomin. Raziskava je temeljila na konkretnem, neslučajnostnem vzorcu desetih otrok, starih med dve in tri leta. Raziskava je potekala s pomočjo sličic, ki so bile del igre spomin. Rezultate otrok smo si sproti zapisovali v tabelo. S pridobljenimi rezultati smo ugotovili, na kakšen način otroci v prvem starostnem obdobju tvorijo in izgovarjajo posamezne besede.
Ključne besede: besedišče, poimenovanje, razvoj govora, spomin
Objavljeno v DKUM: 15.11.2021; Ogledov: 726; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

9.
Vpliv pesmi in izštevank na prepoznavanje rim v prvem starostnem obdobju
Nives Lazar, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu z naslovom Vpliv pesmi in izštevank na prepoznavanje rim v prvem starostnem obdobju smo želeli raziskati in ugotoviti, ali se pri otrocih v prvem starostnem obdobju pojavi napredek v prepoznavanju rim v obdobju dveh mesecev ter kolikšen bo napredek pri kontrolni ter kolikšen pri eksperimentalni skupini, ki bo deležna vaj za spodbujanje glasovnega zavedanja o rimah. V teoretičnem delu smo predstavili razvoj govora, vlogo vzgojitelja in staršev pri govornem razvoju otrok, področje jezika v Kurikulumu za vrtce (1999), glasovno zavedanje in rime ter njihovo prepoznavanje in dovzetnost zanje. V empiričnem delu smo s pomočjo sličic preverjali prepoznavanje rim pri otrocih kontrolne in eksperimentalne skupine. V raziskavi je sodelovalo 14 otrok (7 otrok kontrolne in 7 otrok eksperimentalne skupine), ki obiskujejo enega izmed vrtcev v Spodnji Savinjski dolini. Pri preverjanju nas je zanimalo, koliko rim oziroma vsiljivcev bodo našli ter kakšna bo razlika med začetnim in končnim preverjanjem. Z otroki eksperimentalne skupine smo dva meseca izvajali dodatne dejavnosti za spodbujanje glasovnega zavedanja (pesmi in izštevanke). Končni rezultat je bil nad pričakovanji, saj so otroci eksperimentalne skupine vidno napredovali in izboljšali svojo dovzetnost za rime.
Ključne besede: razvoj govora, pesmi in izštevanke, glasovno zavedanje, rime, prvo starostno obdobje
Objavljeno v DKUM: 09.03.2020; Ogledov: 1526; Prenosov: 301
.pdf Celotno besedilo (1,98 MB)

10.
Primerjava slovenskega besednega zaklada pri romskih in neromskih otrocih
Tjaša Kurnik, 2019, diplomsko delo

Opis: Namen zaključnega dela z naslovom Primerjava slovenskega besednega zaklada pri romskih in neromskih otrocih je bil raziskati, ali in koliko se razlikujeta slovenski besedni zaklad romskih in neromskih otrok. V teoretičnem delu smo preučili razvoj govora, predjezikovno in jezikovno obdobje ter dejavnike, ki vplivajo na razvoj govora in besednega zaklada. Preučili smo izvor Romov, romski jezik, ovire, ki se pojavijo pri vključevanju otrok v vrtec. V empiričnem delu smo z metodo praktičnega dela preko sličic preverjali, kakšen besedni zaklad imajo isto stari neromski in kakšen romski otroci. Pri preverjanju nas je zanimalo, ali otroci prepoznajo vse sličice, ali jih pravilno poimenujejo in kaj o njih pripovedujejo. Raziskavo smo opravili v enem izmed vrtcev v severovzhodni Sloveniji, v katerega so vključeni tudi romski otroci. V raziskavi je sodelovalo 8 otrok, od tega so bili 4 romski in 4 neromski, starost otrok je bila med 4 in 5 leti. Preko pridobljenih rezultatov smo prišli do ugotovitve, da sta se govor in besedni zaklad pri vseh otrocih izboljšala.
Ključne besede: Razvoj govora, bogatenje besednega zaklada, dvojezičnost, Romi, Romi na Slovenskem.
Objavljeno v DKUM: 18.11.2019; Ogledov: 1468; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (890,30 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici