SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 27
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
UPORABA BESEDIL V VRTCU (z namenom spodbujanja razvoja otrokovega govora)
Sanja Sinic, 2009, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge so s pomočjo izbrane literature prikazani teorija govornega razvoja, opis razvoja govora v predšolskem obdobju ter možni načini spodbujanja govornega razvoja v vrtcu. V nadaljevanju so posebej predstavljeni pomen branja v vrtcu, cilji knjižne vzgoje oz. zakaj otroka vzgajati ob in za knjigo, razvoj bralnih sposobnosti, vrste branja, to je branje leposlovne in informativne literature, in načini spodbujanja branja. V empiričnem delu diplomske naloge so predstavljeni odgovori, ki sem jih dobila s pomočjo anketnega vprašalnika 40 vzgojiteljic iz vrtca VVE pri Osnovni šoli Cankova, VVE pri Osnovni šoli Grad, iz vrtcev Občine Moravske Toplice, iz vrtcev Murska Sobota in vrtcev Rogašovci. Namen anketnega vprašalnika je bil ugotoviti, s katerimi dejavnostmi vzgojiteljice v Pomurju spodbujajo branje v vrtcu, ter katere vrste besedil največ uporabljajo za spodbujanje razvoja otrokovega govora in zakaj. Pri omenjenih vidikih me je zanimal obstoj razlik glede na starostno skupino, v kateri vzgojiteljica dela. Ugotovila sem, da vzgojiteljice največ načrtujejo pripovedovanje, branje leposlovne literature, medtem ko je branje informativne literature manjkrat načrtovano. V diplomski nalogi so zato v prilogi dodani vzorci priprav dejavnosti za branje informativne literature, prav tako pa je priložen tudi anketni vprašalnik.
Ključne besede: Ključne besede: knjižna vzgoja, leposlovna literatura, informativna literatura, branje, razvoj govora, spodbujanje govornega razvoja v vrtcu
Objavljeno: 29.04.2009; Ogledov: 3810; Prenosov: 1233
.pdf Celotno besedilo (400,61 KB)

2.
POMEN GOVORNIH IGER PRI VZPODBUJANJU RAZVOJA OTROKOVEGA GOVORA
Polona Ornik, 2009, diplomsko delo

Opis: V zgodnjem otroštvu je ena temeljnih nalog vzgoje razviti otrokovo jezikovno zmožnost. Zato so v diplomski nalogi predstavljene govorne igre, saj z njimi spontano urimo temeljne elemente govora, njegove komponente in lastnosti dobrega govorjenja, hkrati pa so pri otrocih priljubljene. V teoretičnem delu so poleg govornih iger predstavljene teorije govora, dejavniki govornega razvoja ter dejavnosti za spodbujanje otrokovega govora. V empiričnem delu diplomske naloge nas je zanimalo, kolikšen vpliv imajo na pogostost in raznolikost izvajanja govornih iger v vrtcu vzgojiteljičina izobrazba in delovna doba. Uporabljeni sta bili deskriptivna in kavzalna neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. V raziskovalni vzorec so bile zajete vzgojiteljice prvega starostnega obdobja. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika z vprašanji odprtega in zaprtega tipa. Zbrani podatki so podani v tabelah. Analiza rezultatov je pokazala, da vzgojiteljice otrok prvega starostnega obdobja uporabljajo pri svojem delu raznolike govorne igre in jih izvajajo pogosto. Za delo z govornimi igrami so najbolj angažirane vzgojiteljice z višjo stopnjo izobrazbe. Prav tako so najbolj angažirane vzgojiteljice z delovno dobo od 20 do 30 let in najmanj vzgojiteljice z najdaljšo delovno dobo.
Ključne besede: govorne igre, prvo starostno obdobje, razvoj govora, predšolski otrok
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 7687; Prenosov: 1900
.pdf Celotno besedilo (869,10 KB)

3.
VPLIVI IN MOŽNOSTI VRTCA IN VZGOJITELJA PRI SPODBUJANJU RAZVOJA IN BOGATENJA BESEDNEGA ZAKLADA PRI PREDŠOLSKEM OTROKU
Karmen Markuš, 2009, diplomsko delo

Opis: Z empiričnim diplomskim delom sem poskušala ugotoviti, ali obstajajo razlike v obsegu besednega zaklada predšolskih otrok glede na čas vpisa v vrtec in kakšen faktor je pri tem otrokov spol. To sem ugotavljala s pomočjo 4 nalog, ki sem jih ponudila otrokom. Naloge so od otrok zahtevale nadaljevanje zgodbe, izmišljanje zgodbe, poimenovanje in opis sličic. Moj pogovor z otroki je potekal individualno v manjšem prostoru, njihove odgovore sem sproti posnela. Pri analizi dobljenih rezultatov sem ugotovila, da je razlika v obsegu besednega zaklada glede na čas vpisa majhna, a so precejšnje razlike v tem, kako otroci določen stavek povedo. Otroci, ki so vpisani v vrtec od 1. leta dalje, uporabljajo slogovno ustreznejše besede in hitreje oblikujejo stavke.
Ključne besede: razvoj govora, pomen govornega razvoja, besedni zaklad, vzgojitelj, pomen obiskovanja vrtca
Objavljeno: 04.06.2009; Ogledov: 3400; Prenosov: 861
.pdf Celotno besedilo (1,04 MB)

4.
PRAVLJIČNE URE - ENA IZMED AKTIVNOSTI ZA SPODBUJANJE RAZVOJA GOVORA OTROK
Petra Rupreht, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu je najprej na kratko predstavljen razvoj govora predšolskih otrok po razvojnih starostnih obdobjih. Opisani so notranji in še posebej zunanji dejavniki, ki vplivajo na razvoj govora. Bolj podrobno pa so v teoretičnem delu opisane dejavnosti, ki spodbujajo razvoj otrokovega govora v vrtcu, doma in ob drugih aktivnostih. V drugi polovici teoretičnega dela so opisane pravljične ure kot ena izmed aktivnosti za spodbujanje govora otrok. Opisani so nameni pravljičnih ur, načela in navedena izbira literature. V empiričnem delu sem s pomočjo ankete, izvedene med pravljičarji v knjižnicah na širšem območju (severna in vzhodna Slovenija ), ugotavljala, v kolikšni meri lahko pravljične ure spodbujajo razvoj govora otrok. Ugotovila sem, da večji del dejavnosti večine pravljičarjev spodbuja razvoj govora otrok in da tudi veliko uporabljajo različne govorne igre. Ker so otroci povsod zelo aktivni udeleženci pravljičnih ur in pri vseh dejavnostih radi sodelujejo ter se v vseh knjižnicah pogosto vračajo, sem sklepala, da pravljične ure lahko pripomorejo k spodbujanju razvoja govora otrok.
Ključne besede: razvoj govora, dejavniki in dejavnosti za spodbujanje razvoja govora, pravljične ure
Objavljeno: 05.05.2010; Ogledov: 2218; Prenosov: 405
.pdf Celotno besedilo (277,54 KB)

5.
VLOGA IN POMEN DRAMATIZACIJE V VRTCU
Špela Kovač, 2010, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge so s pomočjo izbrane literature prikazani: teorija govornega razvoja, opis razvoja govora v predšolskem obdobju ter možni načini spodbujanja govornega razvoja v vrtcu. V nadaljevanju so posebej predstavljeni dejavniki razvoja otrokovega govora ter katere dejavnosti uporablja vzgojitelj za spodbujanje razvoja otrokovega govora. V diplomski nalogi sem dodala tudi poglavje Študije primera, kjer sem natančno opisala potek priprave otrok na gledališko igro. V empiričnem delu diplomske naloge pa so predstavljeni odgovori, ki sem jih dobila s pomočjo anketnega vprašalnika 40 vzgojiteljic iz vrtca Mavrica Vojnik, vrtca Danijelov levček Celje in iz JVIZ Mozirje. Namen anketnega vprašalnika je bil ugotoviti, s katerimi dejavnostmi vzgojiteljice v celjski regiji spodbujajo otrokov govor v vrtcu in katere vrste jezikovnih dejavnosti največ uporabljajo za spodbujanje razvoja otrokovega govora ter zakaj. Prav tako pa sem želela ugotoviti tudi, ali obstajajo razlike v načrtovanju dejavnosti med vzgojiteljicami, ki delajo v oddelkih prvega starostnega obdobja, in tistimi, ki delajo v oddelku drugega starostnega obdobja. Ugotovila sem, da vzgojiteljice največ načrtujejo druge jezikovne dejavnosti, medtem ko je gledališka/dramska igra zelo redko načrtovana. V diplomski nalogi je tudi kot priloga dodan anketni vprašalnik.
Ključne besede: razvoj govora, dejavniki razvoja govora, dejavnosti vzgojitelja, spodbujanje govornega razvoja v vrtcu, dramatika in gledališka vzgoja.
Objavljeno: 06.09.2010; Ogledov: 3741; Prenosov: 514
.pdf Celotno besedilo (735,00 KB)

6.
OTROKOV GOVORNI RAZVOJ IN ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU - IZKUŠNJE VRTCA GORIŠNICA
Nuša Maltarič, 2010, diplomsko delo

Opis: Otrokov govorni razvoj v prvih mesecih in tudi letih življenja je pomemben za njegovo kasnejšo govorno kompetentnost in tudi za njegovo socializacijo. V teoretičnem delu diplomske naloge so predstavljene teorije govornega razvoja, dejavniki govornega razvoja ter dejavnosti za spodbujanje govornega razvoja. Glede na to, da je predšolski otrok izredno elastičen in sugestibilen, postaja v predšolskem obdobju poučevanje tujega jezika vse pogostejše, zato sem v drugem delu predstavila prednosti in slabosti poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju, pregled stanja poučevanja tujega jezika v Evropi in drugod po svetu in izkušnje poučevanja tujega jezika/angleščine v vrtcu Gorišnica. V empiričnem delu diplomske naloge nas je zanimal besedni zaklad otrok vrtca Gorišnica v materinščini in v tujem jeziku/angleščini. Osredotočili smo se na to, kakšen je besedni zaklad otrok, ki obiskujejo angleške urice prvo, drugo in tretje leto; ali imajo otroci drugega razreda osnovne šole Gorišnica, ki so v vrtcu obiskovali urice tujega jezika — angleščina, bolje razviti besedni zaklad v materinščini in tujem jeziku od otrok, ki te možnosti v predšolskem obdobju niso imeli. Ugotavljamo tudi, kakšne so razlike med starši in vzgojitelji o mnenju poučevanja tujega jezika v predšolskem obdobju, kakšne so po njihovem prednosti in kakšne so slabosti poučevanja tujega/drugega jezika ter katera starost se jim zdi primerna za poučevanje tujega jezika. V empiričnem delu sta bili uporabljeni deskriptivna in kavzalna neekspirimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. V raziskovalni vzorec so bile zajete vzgojiteljice s štajerskega območja in starši otrok vrtca Gorišnica pri OŠ. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika z vprašanji odprtega in zaprtega tipa. Zbrani podatki so podani v tabelah. Analiza rezultatov je pokazala, da večji delež staršev navaja kot primerno obdobje za začetek poučevanja tujega jezika od 3. leta dalje, vzgojiteljice pa menijo, da je primerno začeti s poučevanjem tujega jezika od 4. leta dalje. Prav tako so starši v večjem odstotku mnenja, da bi moral tuji jezik postati del kurikula in da bi morale strokovne delavke za poučevanje tujega jezika v vrtcu pridobiti dodatno strokovno znanje. Pri analizi dobljenih rezultatov smo ugotovili, da imajo deklice bolje razviti besedni zaklad od dečkov tako materinščini kot tudi v tujem jeziku. Otroci, ki obiskujejo angleške urice tretje leto, oblikujejo stavke v tujem jeziku. Otroci, ki so v vrtcu obiskovali angleščino, so v povprečju poimenovali več živali od tistih, ki angleščine v vrtcu niso imeli, vendar pa je njihovo znanje oziroma poimenovanje živali v tujem jeziku kljub temu neprimerljivo z otroki iz vrtca Gorišnica.
Ključne besede: predšolski otrok, razvoj govora, poučevanje tujega jezika v predšolskem obdobju, besedni zaklad.
Objavljeno: 14.07.2010; Ogledov: 5407; Prenosov: 865
.pdf Celotno besedilo (22,72 MB)

7.
OBJAVA IN ZLORABA FOTOGRAFIJE NA INTERNETU
Katja Ermenc, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga podaja trenutno situacijo množičnega objavljanja fotografij na svetovnem spletu s poudarkom na njeni zlorabi. Vsaka računalniško pismena oseba lahko ob potrebni tehnologiji in dostopu do interneta objavi ali kopira fotografijo na medmrežju. Posledično je nastala ogromna baza fotografij, ki nima absolutnega nadzora. Eni to izkoriščajo za osebno zadovoljstvo, dobičkonosne posle, spet drugi za zlonamerne namene. Srečujemo se tudi s fotografijami, ki imajo neprimerno vsebino in ob tem ne smemo pozabiti na najmlajše uporabnike, ki še niso sposobni popolnoma razumevati realnosti in oceniti stopnjo zaupanja ter možnosti tveganja zlorabe. Naloga tega diplomskega dela je podati pregled možnosti zlorabe fotografije na internetu ali možnosti njene preprečitve.
Ključne besede: razvoj fotografije in interneta kot medija za fotografije, formati fotografije za objavo na internetu, objava in zloraba fotografije na internetu, ponarejanje in kopiranje fotografij, problem pedofilije in sovražnega govora zajetega v fotografijah na internetu, nasveti za varnejšo uporabo interneta
Objavljeno: 12.01.2011; Ogledov: 11587; Prenosov: 418
.pdf Celotno besedilo (3,13 MB)

8.
VPLIV LUTKE NA RAZVOJ GOVORA V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Milena Gobec, 2011, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge smo predstavili razvoj govora, dejavnike razvoja govora, otrokov razvoj ob igri z lutko, lutko nasploh, komunikacijo v igri z lutko, pomen lutke za verbalno izraţanje otrok in lutko kot motivacijsko sredstvo pri usmerjeni aktivnosti – jeziku. V empiričnem delu smo s pomočjo anketnih vprašalnikov predstavili pridobljene podatke. Z anketnimi vprašalniki smo ţeleli ugotoviti, ali ima večina igralnic stalne lutkovne kotičke in ali je otroke potrebno spodbujati k uporabi lutk. Zanimalo nas je, če vzgojiteljice sodelujejo pri otrokovi igri z lutko in če s pomočjo njih pripovedujejo umetnostna besedila ter kako pogosto vzgojiteljice posegajo po lutkah za pomoč pri komunikaciji. Ugotavljali smo, ali lahko otrok spregovori s pomočjo lutke, izboljša svoj govor in obogati besedni zaklad. Zanimal nas je obstoj razlik glede na uporabo lutk v prvem in drugem starostnem obdobju ter v kombiniranem oddelku. Ugotovili smo, da ima 50 % igralnic stalne lutkovne kotičke. Dejstvo, da vzgojiteljice ne posegajo pogosto k lutkam za pomoč pri komunikaciji, nas ni presenetilo, vendar smo upali, da bo več vzgojiteljic odgovorilo z odgovorom pogosto. Presenetilo nas je, da vse vzgojiteljice niso tega mnenja, da si lahko otrok s pomočjo lutke izboljša svoj govor in obogati besedni zaklad.
Ključne besede: predšolska vzgoja, otrok, lutka, razvoj govora, govor, komunikacija, motivacijsko sredstvo
Objavljeno: 08.04.2011; Ogledov: 3763; Prenosov: 510
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

9.
LUTKA KOT SREDSTVO ZA SPODBUJANJE RAZVOJA GOVORA PRI PREDŠOLSKEM OTROKU
Janja Jurič, 2011, diplomsko delo

Opis: V teoretičnem delu diplomske naloge je na podlagi izbrane strokovne literature opredeljena teorija govornega razvoja predšolskega otroka, nato so opisani dejavniki, ki vplivajo na otrokov govorni razvoj. V nadaljevanju sem predstavila dejavnosti in sredstva, ki spodbujajo otrokovo govorno kompetentnost in bogatenje besedišča v predšolskem obdobju. Teoretični del zaključujem s podrobnim opisom lutke kot sredstva za spodbujanje razvoja govora. Z empiričnim delom diplomske naloge sem iz odgovorov vzgojiteljic, ki so izpolnjevale anketni vprašalnik, poskušala ugotoviti, ali obstajajo razlike pri uporabi lutke glede na starostno skupino otrok, s katero vzgojiteljica dela. Pri raziskavi je sodelovalo 50 vzgojiteljic, zaposlenih v Vrtcu Otona Župančiča Slovenska Bistrica. Prav tako sem poskušala iz odgovorov ugotoviti, s katerimi dejavnostmi vzgojiteljice najpogosteje spodbujajo otrokov govorni razvoj in katera sredstva pri tem uporabljajo. Ugotovila sem, da je lutka pomembno sredstvo za bogatenje besedišča in jo v vrtcu uporabljajo vzgojiteljice v oddelkih vseh treh starostnih skupin. Pri empiričnem delu sem v raziskavo vključila tudi starše predšolskih otrok, ki so si ogledali lutkovno predstavo Ko zaprem oči v Domu Svobode Slovenska Bistrica. Tudi za njih sem pripravila anketni vprašalnik, s katerim sem želela ugotoviti pomen lutke pri spodbujanju razvoja govora predšolskega otroka v očeh starša. Zanimalo me je, katera sredstva starši doma najpogosteje uporabljajo za spodbujanje razvoja govora pri otroku. Spoznala sem, da se starši zavedajo pomena lutke za predšolskega otroka. Poudarjajo njeno pomembnost za govorni razvoj pri otroku in za bogatenje besedišča.
Ključne besede: razvoj govora, predšolski otrok, dejavnosti otroka, sredstva za razvoj govora, lutka.
Objavljeno: 10.11.2011; Ogledov: 2319; Prenosov: 270
.pdf Celotno besedilo (2,71 MB)

10.
ZGODNJE UČENJE TUJEGA JEZIKA S STALIŠČA SLOVENSKIH IN ŠPANSKIH STARŠEV
Kornelija Antolin, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Zgodnje učenje tujega jezika s stališča slovenskih in španskih staršev je sestavljeno iz dveh delov, in sicer iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del diplomskega dela se posveča razvoju govora pri otroku ter teoretskim pogledom na zgodnje učenje tujega jezika. Zajema tudi opis vpliva starosti in nekaterih drugih dejavnikov na uspešno učenje tujih jezikov ter poglavje o dvo- in večjezičnosti. Temu sledi primerjava učenja tujih jezikov v Sloveniji in Španiji. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati kvantitativne anketne raziskave, ki je bila izvedena med slovenskimi in španskimi starši. Z raziskavo smo želeli izvedeti, kakšna je samoocena staršev o poznavanju tujih jezikov, njihova stališča o številu jezikov, ki naj jih otrok govori, kdaj je po njihovem mnenju najprimernejši čas za začetek učenja tujih jezikov, kakšna obremenitev je učenje tujih jezikov za otroka, kakšno je njihovo stališče o notranjih in zunanjih dejavnikih ter dvojezični vzgoji, kakšen učitelj je primeren za zgodnje učenje tujega jezika, kako naj to učenje poteka in ocena pomembnosti dejavnikov, ki vplivajo na učenje tujih jezikov. Ugotovili smo, da so španski starši nekoliko bolj naklonjeni zgodnjemu učenju tujih jezikov, predvsem naprednejšim oblikam poučevanja, kot je npr. CLIL.
Ključne besede: zgodnje učenje tujega jezika, stališča slovenskih in španskih staršev, razvoj otroškega govora, dvo- in večjezičnost
Objavljeno: 03.06.2013; Ogledov: 1287; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici