1. Analiza in optimizacija tekmovalnega sistema v atletiki za kategoriji U12 in U14 : diplomsko deloŽan Aljaž Poropat, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu sem analiziral obstoječi tekmovalni sistem v otroški atletiki in poiskal možnosti za njegovo izboljšavo v skladu z načeli dolgoročnega športnikovega razvoja (LTAD). Osredotočil sem se na kategoriji U12 in U14, kjer otroci vstopajo v organiziran svet atletike, a so še vedno v fazi splošnega gibalnega razvoja. S primerjavo tujih modelov (Italija, Švedska, Madžarska) sem ugotovil, da je slovenski sistem pogosto naravnan preveč rezultatsko in ne omogoča dovolj raznolikosti, igrivosti ter postopnega učenja. Na podlagi analize sem oblikoval predlog optimiziranega tekmovalnega sistema, ki vključuje razvojno zasnovane mnogoboje, krajša in bolj dinamična tekmovanja, simbolično nagrajevanje ter večjo vlogo sodelovanja in tehnične izvedbe. V kategoriji U14 sem predvidel tudi ohranjanje posamičnih tekmovanj, vendar v manj specializirani in bolj razvojno prilagojeni obliki. Cilj predloga je ustvariti sistem, ki spodbuja gibalni, socialni in osebnostni razvoj otrok ter jim omogoča, da atletiko doživijo kot prijetno, spodbudno in trajnostno športno izkušnjo.
Ključne besede: atletika, tekmovalni sistem, dolgoročni razvoj športnika, gibalni razvoj otrok
Objavljeno v DKUM: 09.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Celotno besedilo (1,18 MB) |
2. Podeželje in odpornost – ruralno kriminološki diskurzKatja Eman, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Evropska unija je v okviru drugega stebra skupne kmetijske politike leta 2023 uvedla politiko na področju razvoja podeželja za obdobje 2023–2027. Le-ta je namenjena podpori podeželskim območjem v Evropski uniji za naslavljanje ekonomskih, okoljskih, podnebnih in družbenih izzivov 21. stoletja. Države članice so ukrepe za razvoj podeželja zapisale v obliki nacionalnih strateških načrtov skupne kmetijske politike 2023–2027, ki se delijo v štiri sklope: 1) Pospeševanje konkurenčnosti kmetijstva, živilstva in gozdarstva; 2) Skrb za okolje in prilagajanje na podnebne spremembe; 3) Uravnotežen razvoj podeželskih območij; in 4) Prenos znanja in inovacij. Ključni cilj politike je dvig kakovosti življenja in krepitev gospodarske aktivnosti na podeželju. Avtorica v prispevku analizira prednostne naloge kmetijske politike razvoja podeželja in skozi prizmo ruralne kriminologije razpravlja o povečanju konkurenčnosti, zagotavljanju trajnostnega gospodarjenja z naravnimi viri in ukrepi na področju podnebnih sprememb ter doseganju uravnoteženega teritorialnega razvoja podeželskih gospodarstev in skupnosti ter izpostavlja prednosti in slabosti.
Ključne besede: podeželje, odpornost, Evropska unija, kmetijska politika, razvoj podeželja, ruralna kriminologija
Objavljeno v DKUM: 04.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
 Povezava na datoteko |
3. Pomen lokalno trajnostne oskrbe s hrano za zagotavljanje prehranske varnostiElizabeta Mičović, 2025, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Opis: Zagotavljanje ustreznih količin kakovostne in varne hrane, dostopne vsem, je temelj prehranske varnosti in javnega zdravja. Pomembnost lokalno trajnostne oskrbe, kratkih verig dobave in samooskrbe zdravju koristne hrane poudarjata tudi prehranska in skupna kmetijska politika. Pravočasno obvladovanje vseh prepoznanih tveganj, še posebej ob kriznih situacijah in ogrožanju prehranske varnosti, krepi sisteme lokalno trajnostne oskrbe s hrano. Ključno vlogo pri tem ima sodelovanje vseh deležnikov v prehrambni verigi: pridelovalci hrane, živilskopredelovalna industrija, trgovine, javni ponudniki prehrane, pristojni državni organi in potrošniki. Lokalno trajnostna oskrba ima tudi širši, družbeni pomen ‒ večja potrošnja lokalnih pridelkov in proizvodov ustvarja nova delovna mesta, omogoča ohranjanje in razvoj podeželja ter lokalnih skupnosti. Prispevek predstavlja pomen lokalno trajnostne oskrbe s kmetijskimi pridelki in proizvodi na prehransko varnost in sisteme samooskrbe v Sloveniji. Poudarek je na izzivih, predvidenih tveganjih in sprejetih ukrepih za obvladovanje tveganj ter izboljšanje razmer na tem področju.
Ključne besede: prehranska varnost, lokalno trajnostna oskrba, samooskrba, obvladovanje tveganj v kmetijstvu, razvoj podeželja
Objavljeno v DKUM: 04.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Povezava na datoteko |
4. Cilji trajnostnega razvoja držav Zahodnega Balkana : diplomsko deloViktorija Trajkova, 2025, diplomsko delo Opis: Cilji trajnostnega razvoja predstavljajo globalni okvir, ki ga je sprejela Organizacija združenih narodov, da bi naslovila ključne izzive, s katerimi se svet sooča – v osnovi so to revščina, lakota, neenakosti in podnebne spremembe. Pri tem so izjemno izpostavljene predvsem države Zahodnega Balkana, ki se soočajo s posebnimi družbeno-ekonomskimi in okoljskimi izzivi (predvsem glede na zgodovinsko-kulturni osnovi) ter morajo nujno sprejeti nekatere izmed ciljev trajnostnega razvoja kot temelj za svojo prihodnost. V diplomskem delu se osredotočamo na analizo trenutnega stanja in napredka držav Zahodnega Balkana pri implementaciji ciljev trajnostnega razvoja. Diplomsko delo poudarja, kako so ti cilji relevantni za regijo, ki se sooča s preteklimi konflikti, ekonomskimi težavami in socialno neenakostjo. V delu smo proučili, kateri cilji trajnostnega razvoja so najbolj pomembni za to področje, in sicer so to cilji, ki se nanašajo na odpravo revščine (SDG 1), zagotavljanje kakovostnega izobraževanja (SDG 4), spodbujanje dostojnega dela in gospodarske rasti (SDG 8) ter ukrepe za podnebne spremembe (SDG 13). Poleg tega pa delo obravnava tudi vlogo različnih akterjev – vključno z lokalnimi skupnostmi, civilno družbo, vladami in mednarodnimi organizacijami, torej vse, ki so ključni pri doseganju teh ciljev.
Ključne besede: trajnostni razvoj, revčina, izobraževanje, gospodarska rast, Zahodni balkan
Objavljeno v DKUM: 03.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 7
Celotno besedilo (1,95 MB) |
5. Izzivi managementa talentov2025 Opis: Znanstvena monografija Izzivi managementa talentov obravnava ključne vidike razvoja in upravljanja s talenti v sodobnih organizacijah. Avtorji skozi sedem poglavij osvetlijo povezanost med trudom, talentom, osebnostnimi lastnostmi, timskim delom, staranjem zaposlenih in validacijo kadrovskih orodij. Publikacija povezuje psihološke, organizacijske in vodstvene pristope ter prikazuje, kako lahko organizacije oblikujejo lastne strategije razvoja in zadrževanja talentov. Namen monografije je spodbuditi razmislek o pomenu človeškega kapitala za dolgoročno uspešnost, družbeno odgovornost in inovativnost organizacij. Delo je rezultat sodelovanja šestnajstih avtorjev iz različnih akademskih in raziskovalnih okolij ter predstavlja pomemben prispevek k razvoju teorije in prakse managementa talentov.
Ključne besede: management talentov, razvoj talentov, človeški kapital, vodenje in motivacija, organizacijsko vedenje, kadrovski management, timsko delo, staranje zaposlenih
Objavljeno v DKUM: 03.12.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Celotno besedilo (8,57 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
6. Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo2025, zbornik Opis: Publikacija Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru predstavlja celovit pregled razvoja, delovanja in vizije ene osrednjih tehniških ustanov v Sloveniji. V uvodnih nagovorih urednika, dekana in rektorja so izražene misli o pomenu fakultete v znanstvenem, izobraževalnem in družbenem prostoru. Zgodovinski del osvetljuje ključne mejnike razvoja fakultete, od njenega nastanka do današnjih dni, ter predstavi vodstvene osebnosti – dekane, prodekane in tajnike – ki so usmerjali njeno pot. Sledi poglobljen prikaz izobraževalne dejavnosti, znanstvenoraziskovalnega in umetniškega dela ter sodelovanja z gospodarstvom in širšim okoljem. Posebna pozornost je namenjena študentom ter izjavami diplomantov, ki odražajo izkušnje in vrednote, pridobljene med študijem. Poglavje o alumnijih povezuje preteklost s sedanjostjo in utrjuje vezi med generacijami. Publikacija predstavi tudi strokovne službe in infrastrukturni razvoj fakultete. Izpostavljena je vloga sodelavk fakultete pri oblikovanju akademskih insignij Univerze v Mariboru, kar poudarja ustvarjalni prispevek fakultete k univerzitetni identiteti. Zaključno poglavje je usmerjeno v prihodnost – strateške cilje in usmeritve za obdobje 2021–2030 ter podrobne opise dejavnosti laboratorijev in centrov, ki predstavljajo jedro raziskovalne odličnosti. Publikacija je tako dokument časa, prostor refleksije in vizija prihodnosti – namenjena študentom, zaposlenim, partnerjem in širši javnosti, ki soustvarjajo zgodbo Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru.
Ključne besede: Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, zgodovina, razvoj, delovanje, vizija30 let
Objavljeno v DKUM: 26.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (146,42 MB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
7. Vloga kiparskih dejavnosti z glino pri celostnem razvoju predšolskega otroka : diplomsko deloSandra Svetina, 2025, diplomsko delo Opis: Glina v predšolskem obdobju ni le ustvarjalni material, temveč pomembno orodje za razvoj domišljije, finomotorike, čustvenega izražanja in prostorskega zaznavanja. Diplomska naloga temelji na projektnem delu z otroki, starimi 4-5 let, skozi šest kiparskih dejavnosti. Namen je raziskati, kako glina spodbuja likovno izražanje in otrokov razvoj. Teoretični del obravnava razvoj otrok in vlogo gline, praktični pa opazuje ustvarjalni proces in napredek.
Ključne besede: likovna umetnost, kiparstvo, glina, predšolsko obdobje, celostni razvoj otroka
Objavljeno v DKUM: 14.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (2,80 MB) |
8. Lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo pri mlajših otrocih: razlike med spoloma in medsebojna povezanost : diplomsko deloEva Turk, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo analizirali lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo pri predšolskih otrocih, hkrati smo ugotavljali razlike med spoloma ter povezanost med obema sklopoma spretnosti. V teoretičnem delu so predstavljene faze gibalnega razvoja otrok, dejavniki, ki nanj vplivajo, temeljne gibalne spretnosti, ki so ključne za zdrav telesni razvoj in kasnejše športne dejavnosti ter razlike med spoloma. Predstavljene so lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo za ocenjevanje razvoja grobe motorike. Empirični del temelji na raziskavi, ki je bila izvedena na vzorcu 162 predšolskih otrok iz enega izmed mariborskih vrtcev. Lokomotorne spretnosti in spretnosti z žogo smo ocenjevali s pomočjo standardiziranega testa, ki se imenuje Test of Gross Motor Development – 3rd edition (TGMD-3). Rezultati so pokazali, da so pri lokomotornih spretnostih otroci najuspešnejši pri nalogi tek, najšibkejši pa pri hopsanju. Pri spretnostih z žogo so bili najuspešnejši pri nalogi kij, najmanj uspešni pa pri vodenju žoge na mestu z eno roko. Pri lokomotornih spretnostih ni bilo statistično značilnih razlik med spoloma, pri nalogah z žogo pa so dečki dosegli nekoliko višje rezultate. Analiza je pokazala pomembno pozitivno povezavo med lokomotornimi spretnostmi in spretnostmi z žogo. Z raziskavo lahko potrdimo pomembnost načrtovane in ponovljive vadbe ter potrebo po ustrezno vodenih in načrtovanih programih, ki razvijajo gibalne spretnosti otrok.
Ključne besede: predšolski otroci, gibalni razvoj, lokomotorne spretnosti, spretnosti z žogo, TGMD-3
Objavljeno v DKUM: 07.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 13
Celotno besedilo (1,22 MB) |
9. Primerjava organizacijske kulture občin Puconci, Zabok in ČićevacDavid Bohar, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava organizacijsko kulturo v občinskih upravah, ki predstavlja enega izmed ključnih dejavnikov uspešnosti delovanja te veje javne uprave. Organizacijska kultura se kaže skozi vrednote, norme in vedenjske vzorce zaposlenih ter vpliva na vodenje, odločanje, komunikacijo in sodelovanje. V kontekstu občinskih uprav ima še poseben pomen, saj neposredno vpliva na kakovost izvajanja storitev za občane ter na zaupanje lokalne skupnosti v delovanje javnih institucij.
V teoretičnem delu so predstavljeni različni koncepti in modeli organizacijske kulture ter njihova vloga v javni upravi. Analizirane so značilnosti organizacijske kulture v občinskih upravah, s poudarkom na dejavnikih, kot so vloga zaposlenih, pomen vodstvenih struktur, procesi odločanja ter sodelovanje pri izvajanju nalog. Teoretična izhodišča kažejo, da lahko ustrezna kultura spodbuja pozitivno delovno okolje, motivira zaposlene in krepi pripadnost, medtem ko neustrezna kultura zavira razvoj, zmanjšuje učinkovitost in povzroča nezadovoljstvo.
Empirični del raziskave temelji na anketnem vprašalniku med zaposlenimi v občinskih upravah, s katerim je bilo proučeno, kako dojemajo različne vidike organizacijske kulture. Rezultati so pokazali, da zaposleni prepoznavajo pomen jasne in odprte komunikacije, konstruktivnega sodelovanja ter vključevanja v procese odločanja. Ob tem so bile izpostavljene tudi slabosti, kot so: hierarhična togost, omejene možnosti vplivanja na ključne odločitve in pomanjkanje razvojno usmerjenih praks. Analiza je razkrila razlike v dojemanju glede na delovno mesto, izkušnje in vlogo v organizaciji, kar potrjuje, da organizacijska kultura ni enotna, temveč jo zaposleni zaznavajo različno.
Sklepi raziskave potrjujejo, da je organizacijska kultura eden najpomembnejših elementov učinkovitega delovanja občinskih uprav. Njena krepitev na področjih sodelovanja, vključevanja zaposlenih in spodbujanja odprte komunikacije lahko pomembno prispeva k večjemu zadovoljstvu zaposlenih ter k večji uspešnosti izvajanja nalog v javnem interesu. Ugotovitve hkrati nakazujejo, da je prihodnji razvoj občinskih uprav tesno povezan z oblikovanjem fleksibilnejše, inovativne in k izboljšavam usmerjene organizacijske kulture, ki bo kos sodobnim družbenim in upravnim izzivom.
Ključne besede: Organizacijska kultura, občinska uprava, zaposleni v občinski upravi, delovno okolje, odločanje v organizaciji, razvoj javne uprave
Objavljeno v DKUM: 07.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
Celotno besedilo (2,59 MB) |
10. Organizacijska kultura - potrebe organizacij in pričakovanja mladih odraslihTina Kos, 2025, magistrsko delo Opis: Organizacijska kultura igra ključno vlogo pri oblikovanju delovne dinamike, zadovoljstva zaposlenih in dolgoročne uspešnosti podjetij. S prihodom generacij Y in Z se pojavljajo nova pričakovanja glede fleksibilnosti dela, vodenja, vrednot podjetja ter osebnega in kariernega razvoja. Mladi odrasli cenijo socialno pravičnost, vključenost, raznolikost, individualnost in samoizražanje, pri čemer manj sledijo tradicionalnim konvencijam. Razumevanje teh pričakovanj je ključno za privabljanje in zadrževanje talentov.
Raziskava je preučevala dojemanje organizacijske kulture s strani mladih zaposlenih, njihove prioritete ter razkorak med pričakovanji in realnostjo. Uporabljene so bile kvantitativne in kvalitativne metode, vključno z anketami in poglobljenimi intervjuji. Analiza je pokazala, da mladi delovno kulturo pogosto dojemajo kot uravnoteženo, z elementi hibridnih organizacij, ki združujejo hierarhične strukture in fleksibilne prakse. Najbolj cenijo fleksibilnost dela, delo na daljavo, transparentno komunikacijo, inovativnost, vključevanje in enakopravnost, medtem ko vrednote podjetja igrajo manjšo vlogo pri praktičnih odločitvah o zaposlitvi.
Pomembni dejavniki zadovoljstva in motivacije so ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem, duševno zdravje, karierni razvoj, stalno učenje ter kakovostni medosebni odnosi. Rezultati kažejo, da organizacijska kultura pomembno vpliva na pripadnost, smiselnost dela in zavzetost zaposlenih. Priporočila za podjetja vključujejo spodbujanje fleksibilnih oblik dela, empatičnega vodenja, transparentne komunikacije in vključujočega ter inovativnega okolja. Sodobna kultura mora biti dinamična, prilagojena tehnološkim spremembam, globalizaciji in raznolikosti delovne sile, kar povečuje angažiranost, produktivnost in dolgoročno zvestobo zaposlenih.
Ključne besede: Organizacijska kultura, mladi odrasli, generacija Y in Z, zadovoljstvo zaposlenih, zavzetost zaposlenih, karierni razvoj, delovno okolje, vrednote podjetja
Objavljeno v DKUM: 06.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 29
Celotno besedilo (3,05 MB) |
