Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V magistrskem delu smo raziskovali značilnosti in izzive trga dela v izbranih razvitih državah. Države, ki smo jih izbrali so Avstralija, Nemčija, Francija, Velika Britanija, Japonska in ZDA. V uvodnih poglavljih smo predstavili teoretične temelje povpraševanja in ponudbe dela. Nato smo izvedli pregled trga dela v izbranih državah za obdobje od 2004 do 2023. Zanimala nas je predvsem struktura zaposlenosti, in sicer po spolu, starosti in aktivnosti. Prav tako smo se dotaknili brezposelnosti in povprečnega trajanja brezposelnosti v letu 2004 in 2023. V četrtem poglavju smo podrobneje pogledali, kako avtomatizacija dela vpliva na zaposlenost, kako delo od doma vpliva na produktivnost zaposlenih in kaj sploh je umetna inteligenca in njeni vplivi na zaposlenost. Nato smo opravili pregled obstoječih empiričnih študij na področju umetne inteligence in njenega vpliva na zaposlenost. Prav tako smo pregledali študije funkcije zaposlenosti, da smo ugotovili, katere spremenljivke bi bilo smiselno vključiti v naš model. V zadnjem poglavju smo opravili empirično analizo vpliva digitalizacije in umetne inteligence na zaposlenost v izbranih razvitih državah. Odvisna spremenljivka, ki smo jo izbrali, je zaposlenost, neodvisne pa bruto domači proizvod in plače. Kot neodvisni spremenljivki sta bili vključeni tudi digitalizacija, ki je sestavljen indeks iz spremenljivk število fiksnih priklopov internetnih storitev na sto ljudi, izvoza informacijske in komunikacijske tehnologije, število posameznikov, ki uporabljajo internetne storitve kot odstotek celotne populacije, in število naročnin na mobilne storitve na sto ljudi. Indeks digitalizacije smo nato razširili in mu dodali še izdatke za raziskave in razvoj kot odstotek BDP in domača posojila zasebnemu sektorju kot odstotek BDP. Ta razširjen indeks smo označili kot AI – pripravljenost na umetno inteligenco. Ker smo analizirali panelne podatke, smo uporabili model združenih podatkov in model fiksnih učinkov. Da smo ugotovili, kateri izmed omenjenih modelov je primernejši, smo izračunali F-statistko s pomočjo programa EViews. Glede na rezultate F-statistike smo izbrali model fiksnih učinkov. Nato smo model fiksnih učinkov primerjali še z modelom slučajnih učinkov. Da smo ugotovili kateri je primernejši smo uporabili Hausmanov test. Ugotovili smo, da je model fiksnih učinkov primernejši. Na koncu smo še z metodo White cross-section preverjali odpornost modela na heteroskedastičnost in avtokorelacijo. V modelih, ki so ocenjeni z White cross-section metodo imata indeks digitalizacije in pripravljenosti na umetno inteligenco pozitiven predznak, kar pomeni, da pozitivno vplivata na zaposlenost.
Ključne besede: digitalizacija, umetna inteligenca, avtomatizacija, delo od doma, ekonometrična analiza, razvite države
Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (2,44 MB)

Opis: Globalni trgi so izpostavljeni velikim premikom v smislu medsebojnega gospodarskega povezovanja. To vodi h gospodarskim spremembam, ki se odražajo na sinhronosti delniških gibanj, za katere mnogokrat trdimo, da na osnovi znanih informacij in prihodnjih pričakovanj kažejo gospodarsko sliko prihodnosti. Čeprav je sinhronost med delniškimi indeksi na trgu že ves čas prisotna, se z razvojem in integracijo novih trgov sedaj uveljavlja v vse bolj globalnem merilu. Študije potrjujejo, da se sinhronost v času krize povečuje. Pri tem ima pomembno vlogo širjenje okužb ter kanali, po katerih se te prenašajo. Razlogov za hitro in neovirano prenašanje okužb je več. Po eni strani se zaradi medsebojnega povezovanja, ki ga spremljajo povečana medsebojna trgovina, financiranje mednarodnih finančnih ustanov na mednarodnih trgih, ter investitorjev, ki želijo svoje portfelje razpršiti po vseh regijah sveta, ustvarjajo ugodni pogoji za širjenje negativnih šokov oz. okužb. Po drugi strani so države s širjenjem globalizacije in povezovanjem v skupne politične, pravne in valutne sisteme podvržene enakim pogojem, pod katerimi na trgu delujejo. V magistrski nalogi izhajamo iz korelacijske teorije, ter z njeno pomočjo skušamo opredeliti ter pojasniti vzroke, ki vplivajo na moč povezanosti svetovnih delniških indeksov. V teoretičnem delu poskušamo opredeliti vlogo borze v finančnem sistemu, ter navedemo spremembe na borznih trgih, ki v zadnjem obdobju močno krojijo njihovo delovanje. Nadalje v tem delu opredelimo temeljne dejavnike razvoja delniških trgov, ter predstavimo podatke konkretno proučevanega vzorca. V Sklepnem delu teoretičnega dela smo opredelili pojem okužba, ter pojasnili posledice prenašanja negativnih šokov iz okuženih gospodarstev na zdrava in s tem povezano širjenje kriz med svetovnimi ekonomijami. Hkrati smo navedli kanale prenosa, podrobneje opisali potek prenašanja negativnih signalov, ter predstavili načine merjenja okužb in ukrepe namenjene njihovi preprečitvi. V praktičnem delu merimo stopnjo povezanosti med delniškimi indeksi, pri čemer naša analiza temelji na uporabi Pearsonovega korelacijskega koeficienta. Z njim smo proučevali gibanje moči povezanosti med svetovnimi indeksi na podlagi 1-letnega časovnega okna. Predvsem nas je zanimalo gibanje moči povezanosti med nekaterimi svetovnimi delniškimi indeksi v času, še posebej v obdobju 6 gospodarskih kriz v zadnjih 30 letih. Nadalje smo proučevali ali, in v kakšni meri indikatorji stopnje razvitosti borznega trga vplivajo na moč medsebojne povezanosti delniških indeksov. Posebno pozornost smo namenili primerjavi med razvitimi trgi in trgi v razvoju, pri čemer smo v drugem koraku analizo ponovili na vzorcu držav, ki smo jih razcepili na manjše geografske regije. V sklepnem delu praktičnega dela smo merili stopnjo povezanosti temeljnih dejavnikov razvitosti delniškega trga v odnosu do gospodarske rasti posameznega gospodarstva.
Ključne besede: delniški trgi, teorija okužbe, gospodarska kriza, Pearsonov korelacijski koeficient, razvite države, države v razvoju, sinhronost, rast bruto domačega proizvoda, likvidnost, tržna kapitalizacija, koeficient obračanja, razvitost borznega trga.
Objavljeno v DKUM: 11.08.2016; Ogledov: 1632; Prenosov: 87
Celotno besedilo (4,54 MB)

Opis: Globalizacija je interdisciplinaren proces, ki vpliva na najrazličnejša področja (kulturno, politično, ekonomsko) in je zaradi tega skorajda nemogoče zajeti vse njegove posledice in oblike, v katerih se pojavlja, kot tudi ni splošno sprejete definicije, ki bi natančno opredeljevala njegovo bistvo. Celo nasprotno, obstajajo številne definicije in pristopi k preučevanju globalizacije, kar pa je v veliki meri posledica različnih ideoloških prepričanj in položajev v družbi. Kako globalizacija vpliva na socialno varnost, je odvisno od več dejavnikov: od političnih, geografskih, ekonomskih,… Najpomembnejši med njimi pa je stopnja razvitosti države v trenutku, ko je le-ta vstopila v globalizacijo. Tako ločimo države v razvoju in razvite države. V razvitih državah temeljni problem predstavlja množična brezposelnost predvsem nekvalificiranih delavcev, saj velike gospodarske družbe selijo svojo proizvodnjo v države, kjer je izdelava produkta cenejša, saj so plače v teh državah nižje, nižji so prispevki za socialno varnost, prav tako pa je nižja tudi delovno-pravna zaščita. Na drugi strani pa se v državah v razvoju izkorišča nekvalificirane delavce (med njimi so tudi otroci), ki delajo in živijo v nevzdržnih pogojih. Mesečni prihodki jim ne zadostujejo niti za preživetje, socialna zaščita pa je minimalna ali pa je sploh ni. Brezposelnost je velik problem za socialno varnost, saj na eni strani pomeni manj prilivov v državno blagajno, ki predstavlja finančno podlago sistemom socialne varnosti, po drugi strani pa povzroča njeno praznjenje zaradi številnih stroškov, ki jih brezposelnost povzroči.
Ključne besede: globalizacija, socialna varnost, države v razvoju, razvite države, brezposelnost, izkoriščanje delavcev
Objavljeno v DKUM: 13.01.2014; Ogledov: 2053; Prenosov: 216
Celotno besedilo (475,06 KB)

Opis: Transport je eden najbolj pomembnih faktorjev za mednarodno trgovanje. Vedno nižji stroški transporta so šele omogočili globalizacijo in takšno trgovino, ki jo danes poznamo. Zaradi visoke konkurenčnosti na mednarodnem trgu pa so transportni stroški lahko ključna konkurenčna prednost. V preteklosti se tega še nismo tako zavedali, danes pa se posveča temu področju večja pozornost, kot kažejo številne analize in raziskave. Iz raziskav lahko vidimo, kateri so glavni dejavniki, ki vplivajo na transportne stroške. Poznavanje teh dejavnikov je ključnega pomena za minimiziranje transportnih stroškov, tako lahko že napačna izbira transportnega nosilca, kot smo prikazali, pomeni nepotreben dodaten transportni strošek. Za države v razvoju in nerazvite države je prav transport ključni faktor, preko katerega se lahko vključijo na mednarodni trg. Zato so investicije v izgradnjo infrastrukture tako pomembne. Danes se pa vedno bolj soočamo s težavami v transportu kot so to zastoji in onesnaževanje. Trenutno najbolj diskutirani temi na politični ravni so ravno ti dve. Zato se tudi iščejo rešitve kot so to inteligentno zgrajene infrastrukture, ki zmanjšajo zastoje, nesreče in izpušne pline ali pa nove tehnologije v transportu, ki tudi zmanjšajo onesnaževanje. To so tudi glavne problematike, za katero skuša Evropska Unija najti primerne rešitve in strategije. Pomembnost transporta in vpliv transportnih stroškov se bo še povečala, predvsem ko se bodo še ostale države vključile na mednarodni trg.
Ključne besede: Transportni stroški, cena, mednarodna trgovina, Evropska Unija, razvite države, države v razvoju, stroškovne spremenljivke, kombinirani transport, infrastruktura, razdalja
Objavljeno v DKUM: 04.08.2011; Ogledov: 2184; Prenosov: 190
Celotno besedilo (605,86 KB)