| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
RAZVOJ IN GIBANJE TRANSPORTNIH STROŠKOV V MEDNARODNI TRGOVINI
Jasmina Sadek, 2011, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Transport je eden najbolj pomembnih faktorjev za mednarodno trgovanje. Vedno nižji stroški transporta so šele omogočili globalizacijo in takšno trgovino, ki jo danes poznamo. Zaradi visoke konkurenčnosti na mednarodnem trgu pa so transportni stroški lahko ključna konkurenčna prednost. V preteklosti se tega še nismo tako zavedali, danes pa se posveča temu področju večja pozornost, kot kažejo številne analize in raziskave. Iz raziskav lahko vidimo, kateri so glavni dejavniki, ki vplivajo na transportne stroške. Poznavanje teh dejavnikov je ključnega pomena za minimiziranje transportnih stroškov, tako lahko že napačna izbira transportnega nosilca, kot smo prikazali, pomeni nepotreben dodaten transportni strošek. Za države v razvoju in nerazvite države je prav transport ključni faktor, preko katerega se lahko vključijo na mednarodni trg. Zato so investicije v izgradnjo infrastrukture tako pomembne. Danes se pa vedno bolj soočamo s težavami v transportu kot so to zastoji in onesnaževanje. Trenutno najbolj diskutirani temi na politični ravni so ravno ti dve. Zato se tudi iščejo rešitve kot so to inteligentno zgrajene infrastrukture, ki zmanjšajo zastoje, nesreče in izpušne pline ali pa nove tehnologije v transportu, ki tudi zmanjšajo onesnaževanje. To so tudi glavne problematike, za katero skuša Evropska Unija najti primerne rešitve in strategije. Pomembnost transporta in vpliv transportnih stroškov se bo še povečala, predvsem ko se bodo še ostale države vključile na mednarodni trg.
Ključne besede: Transportni stroški, cena, mednarodna trgovina, Evropska Unija, razvite države, države v razvoju, stroškovne spremenljivke, kombinirani transport, infrastruktura, razdalja
Objavljeno: 04.08.2011; Ogledov: 1538; Prenosov: 138
.pdf Celotno besedilo (605,86 KB)

2.
IZVOZ NEVARNIH ODPADKOV V DRŽAVE V RAZVOJU - PEREČ PROBLEM DANAŠNJE DRUŽBE
Teja Bone, 2013, magistrsko delo

Opis: Zaradi vse večje potrošnje in proizvodnje v svetu narašča tudi količina proizvedenih in nepravilno odloženih odpadkov, zato je predvsem v razvitih državah vedno večji poudarek na gospodarjenju in ravnanju z odpadki. V razvitih državah je tako običajno uveljavljena stroga okoljska zakonodaja, ki ureja ravnanje z nevarnimi odpadki in posledično povišuje stroške odstranjevanja in predelave le-teh, zato se nevarni odpadki pogosto izvažajo v države v razvoju. Ta pojav je v svetu prisoten že desetletja, zato se v državah v razvoju, ki v večini primerov nimajo urejene zakonodaje, ki bi urejala ravnanje s tovrstnimi odpadki, niti ne razpolagajo z ustreznimi kapacitetami za obdelavo nevarnih odpadkov, vse bolj ogroža okolje in zdravje ljudi. Največ nevarnih odpadkov se iz razvitih držav izvozi v afriške države ter v Indijo in Azijo, kjer moramo izpostaviti predvsem Kitajsko. Za rešitev nastale problematike vse obsežnejšega izvoza nevarnih odpadkov v države v razvoju so države oblikovale različne mednarodne konvencije, s pomočjo katerih želijo zajeziti obseg nezakonitega trgovanja s tovrstnimi odpadki. Najpomembnejša med njim je Baselska konvencija, ki šteje danes že preko 180 držav članic. Med razvitimi državami si za ureditev nastale problematike z odpadki veliko prizadeva tudi Evropska unija (EU), ki na področju ravnanja z odpadki uveljavlja zakonodajo, ki ureja področje odpadkov in nevarnih odpadkov v državah članicah EU. Vendar se kljub veljavni zakonodaji veliko nevarnih odpadkov izvaža v države v razvoju nezakonito. Zaradi vse hitreje rastoče elektronske industrije pa postaja vse obsežnejše tudi trgovanje z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO), ki se iz razvitih držav izvaža v države v razvoju tako z namenom ponovne uporabe in odlaganja kot tudi predelave, saj je bogata s tržno zanimivimi kovinami. OEEO se v države v razvoju pogosto izvozi nezakonito, in ker države običajno ne razpolagajo z ustreznimi kapacitetami za obdelavo OEEO, prinaša uvoz tovrstnih odpadkov škodljive posledice tako za okolje kot zdravje prebivalcev teh držav. Problematika nezakonitega izvoza OEEO v države v razvoju postaja vse bolj pereča, zato so v zadnjem obdobju nekatere razvite države in države v razvoju sprejele dodatne ukrepe, s katerimi želijo zajeziti nezakonito trgovanje z OEEO ter zagotoviti ustrezno ravnanje z OEEO.
Ključne besede: odpadki, nevarni odpadki, izvoz, uvoz, države v razvoju, razvite države, EU, OEEO
Objavljeno: 24.09.2013; Ogledov: 1524; Prenosov: 240
.pdf Celotno besedilo (3,09 MB)

3.
VPLIV GLOBALIZACIJE NA SOCIALNO VARNOST
Marko Gabrič, 2013, diplomsko delo

Opis: Globalizacija je interdisciplinaren proces, ki vpliva na najrazličnejša področja (kulturno, politično, ekonomsko) in je zaradi tega skorajda nemogoče zajeti vse njegove posledice in oblike, v katerih se pojavlja, kot tudi ni splošno sprejete definicije, ki bi natančno opredeljevala njegovo bistvo. Celo nasprotno, obstajajo številne definicije in pristopi k preučevanju globalizacije, kar pa je v veliki meri posledica različnih ideoloških prepričanj in položajev v družbi. Kako globalizacija vpliva na socialno varnost, je odvisno od več dejavnikov: od političnih, geografskih, ekonomskih,… Najpomembnejši med njimi pa je stopnja razvitosti države v trenutku, ko je le-ta vstopila v globalizacijo. Tako ločimo države v razvoju in razvite države. V razvitih državah temeljni problem predstavlja množična brezposelnost predvsem nekvalificiranih delavcev, saj velike gospodarske družbe selijo svojo proizvodnjo v države, kjer je izdelava produkta cenejša, saj so plače v teh državah nižje, nižji so prispevki za socialno varnost, prav tako pa je nižja tudi delovno-pravna zaščita. Na drugi strani pa se v državah v razvoju izkorišča nekvalificirane delavce (med njimi so tudi otroci), ki delajo in živijo v nevzdržnih pogojih. Mesečni prihodki jim ne zadostujejo niti za preživetje, socialna zaščita pa je minimalna ali pa je sploh ni. Brezposelnost je velik problem za socialno varnost, saj na eni strani pomeni manj prilivov v državno blagajno, ki predstavlja finančno podlago sistemom socialne varnosti, po drugi strani pa povzroča njeno praznjenje zaradi številnih stroškov, ki jih brezposelnost povzroči.
Ključne besede: globalizacija, socialna varnost, države v razvoju, razvite države, brezposelnost, izkoriščanje delavcev
Objavljeno: 13.01.2014; Ogledov: 837; Prenosov: 128
.pdf Celotno besedilo (475,06 KB)

4.
5.
Vpliv rasti prebivalstva na gospodarsko rast
Laura Zelič, 2015, diplomsko delo

Opis: V diplomskem seminarju smo ugotavljali vpliv rasti prebivalstva na gospodarsko rast. Najprej je obrazložen pojem gospodarske rasti in dejavniki, ki vplivajo nanjo. Nato je v naslednjem poglavju opisana rast prebivalstva po letih, kako se je število prebivalstva povečevalo v zadnjih desetletjih in kako se je spremenila struktura prebivalstva na svetu. Preverili smo povezavo med rastjo števila prebivalstva in kvaliteto življenja, kako ta vpliva na revščino in število otrok, predvsem v državah v razvoju. Nato smo prikazali kakšne so napovedi za nadaljnjo rast prebivalstva. V naslednjem poglavju smo ugotavljali, kakšne so posledice rasti prebivalstva v razvitih državah in državah v razvoju. Kakšna povezava je med rastjo prebivalstva in gospodarsko rastjo, ali ta omejuje gospodarsko rast, ali jo lahko uporabimo kot ekonomsko sredstvo, ali da nima bistvenega vpliva na gospodarsko rast. Nato smo ugotavljali različne mehanizme in ukrepe za obstoječe demografske trende. Za ugotavljanje vpliva rasti prebivalstva na gospodarsko rast smo analizirali demografske trende na Kitajskem in v Indiji. Najprej smo prikazali osnovne podatke o gospodarstvu države, nato demografske trende v državi in napovedi za prihodnost. S primerjanjem vseh podatkov, ki smo jih prikazali v tej analizi, smo prišli do sklepa, ki je prikazan na koncu diplomskega seminarja.
Ključne besede: Rast prebivalstva, gospodarska rast, razvite države, države v razvoju, Kitajksa, Indija.
Objavljeno: 23.10.2015; Ogledov: 609; Prenosov: 104
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

6.
Sinhronost svetovnih delniških gibanj
Jure Krajnc, 2016, magistrsko delo

Opis: Globalni trgi so izpostavljeni velikim premikom v smislu medsebojnega gospodarskega povezovanja. To vodi h gospodarskim spremembam, ki se odražajo na sinhronosti delniških gibanj, za katere mnogokrat trdimo, da na osnovi znanih informacij in prihodnjih pričakovanj kažejo gospodarsko sliko prihodnosti. Čeprav je sinhronost med delniškimi indeksi na trgu že ves čas prisotna, se z razvojem in integracijo novih trgov sedaj uveljavlja v vse bolj globalnem merilu. Študije potrjujejo, da se sinhronost v času krize povečuje. Pri tem ima pomembno vlogo širjenje okužb ter kanali, po katerih se te prenašajo. Razlogov za hitro in neovirano prenašanje okužb je več. Po eni strani se zaradi medsebojnega povezovanja, ki ga spremljajo povečana medsebojna trgovina, financiranje mednarodnih finančnih ustanov na mednarodnih trgih, ter investitorjev, ki želijo svoje portfelje razpršiti po vseh regijah sveta, ustvarjajo ugodni pogoji za širjenje negativnih šokov oz. okužb. Po drugi strani so države s širjenjem globalizacije in povezovanjem v skupne politične, pravne in valutne sisteme podvržene enakim pogojem, pod katerimi na trgu delujejo. V magistrski nalogi izhajamo iz korelacijske teorije, ter z njeno pomočjo skušamo opredeliti ter pojasniti vzroke, ki vplivajo na moč povezanosti svetovnih delniških indeksov. V teoretičnem delu poskušamo opredeliti vlogo borze v finančnem sistemu, ter navedemo spremembe na borznih trgih, ki v zadnjem obdobju močno krojijo njihovo delovanje. Nadalje v tem delu opredelimo temeljne dejavnike razvoja delniških trgov, ter predstavimo podatke konkretno proučevanega vzorca. V Sklepnem delu teoretičnega dela smo opredelili pojem okužba, ter pojasnili posledice prenašanja negativnih šokov iz okuženih gospodarstev na zdrava in s tem povezano širjenje kriz med svetovnimi ekonomijami. Hkrati smo navedli kanale prenosa, podrobneje opisali potek prenašanja negativnih signalov, ter predstavili načine merjenja okužb in ukrepe namenjene njihovi preprečitvi. V praktičnem delu merimo stopnjo povezanosti med delniškimi indeksi, pri čemer naša analiza temelji na uporabi Pearsonovega korelacijskega koeficienta. Z njim smo proučevali gibanje moči povezanosti med svetovnimi indeksi na podlagi 1-letnega časovnega okna. Predvsem nas je zanimalo gibanje moči povezanosti med nekaterimi svetovnimi delniškimi indeksi v času, še posebej v obdobju 6 gospodarskih kriz v zadnjih 30 letih. Nadalje smo proučevali ali, in v kakšni meri indikatorji stopnje razvitosti borznega trga vplivajo na moč medsebojne povezanosti delniških indeksov. Posebno pozornost smo namenili primerjavi med razvitimi trgi in trgi v razvoju, pri čemer smo v drugem koraku analizo ponovili na vzorcu držav, ki smo jih razcepili na manjše geografske regije. V sklepnem delu praktičnega dela smo merili stopnjo povezanosti temeljnih dejavnikov razvitosti delniškega trga v odnosu do gospodarske rasti posameznega gospodarstva.
Ključne besede: delniški trgi, teorija okužbe, gospodarska kriza, Pearsonov korelacijski koeficient, razvite države, države v razvoju, sinhronost, rast bruto domačega proizvoda, likvidnost, tržna kapitalizacija, koeficient obračanja, razvitost borznega trga.
Objavljeno: 11.08.2016; Ogledov: 618; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (4,54 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici