| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
Sporazumna razveza pri notarju
Ksenija Vrbnjak, 2018, diplomsko delo

Opis: Zakonska zveza lahko preneha zaradi različnih okoliščin, ki jih v 95. členu našteva Družinski zakonik, to so: smrt enega od zakoncev, razglasitev pogrešanega zakonca za mrtvega, razveljavitev zakonske zveze in razveza zakonske zveze. Družinski zakonik navaja naslednje možne načine razveze zakonske zveze: razveza zakonske zveze na tožbo, sporazumna razveza zakonske zveze in sporazumna razveza zakonske zveze pri notarju. V diplomskem delu je natančneje predstavljen nov način razveze zakonske zveze tj. razveza zakonske zveze pri notarju, ki je Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih še ni poznal, jo je pa uvedel Družinski zakonik. Tovrstna razveza zakonske zveze je uvedena z namenom, da bi med zakoncema, ki nimata skupnih mladoletnih otrok, postopek razveze zakonske zveze stekel hitreje in enostavneje. Hkrati pa naj bi prispeval tudi k razbremenitvi in hitrejšemu delovanju še tako preobremenjenih sodišč. Vendar vse ni tako enostavno, kot se morda zdi na prvi pogled, saj morajo za tovrstno razvezo zakonske zveze biti izpolnjene določene zahteve, da se lahko zakonca razvežeta pri notarju. Družinski zakonik navaja naslednje zahteve: da zakonca nimata skupnih otrok, nad katerimi bi izvajala starševsko skrb; da se sporazumeta o delitvi skupnega premoženja in o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, v katerem živita in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje, in brez svoje krivde ni zaposlen. Šele ko se o vsem navedenem sporazumeta, lahko pri notarju zahtevata, da sestavi notarski zapis sporazuma zakoncev o razvezi zakonske zveze. O uspešnosti tovrstne razveze zakonske zveze zaenkrat še ne moremo govoriti, saj gre za nov institut, ki se bo začel uporabljati šele naslednje leto (april 2019). Razveza zakonske zveze pri notarju je v Španiji v uporabi že od leta 2015. Uvedli so jo z istim namenom kot pri nas, tj. da bi razbremenili tamkajšnja preobremenjena sodišča in zakoncema, ki nimata skupnih mladoletnih otrok ali otrok s posebnimi potrebami, poenostavili postopek razveze zakonske zveze. Po podatkih iz leta 2016 se je pri notarju v Španiji razvezalo zgolj 6,3% zakoncev, kar pod vprašanje postavlja učinkovitost, sicer dobrega namena tamkajšnjih in naših zakonodajalcev, z vidika razbremenitve sodišč. V Španiji, enako kot pri nas, ni potreben obstoj razloga za razvezo zakonske zveze. Razvezo zakonske zveze lahko zahteva en od zakoncev ali oba zakonca ali en zakonec s soglasjem drugega. Dodatna zahteva, ki je naše pravo ne pozna, je, da mora od sklenitve zakonske zveze poteči vsaj 3 mesece, razen v zakonsko določenih izjemah. Zakonca v Španiji imata tudi možnost, da se ne razvežeta ter se odločita zgolj za prenehanje življenjske skupnosti.
Ključne besede: družinsko pravo, zakonska zveza, prenehanje zakonske zveze, razveza zakonske zveze, razveza zakonske zveze pri notarju, notar, razveza zakonske zveze v Španiji
Objavljeno: 21.09.2018; Ogledov: 1635; Prenosov: 239
.pdf Celotno besedilo (774,62 KB)

2.
Zasebna razveza zakonske zveze - primer Japonska
Maruša Gregorič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu so primerjane razlike oblik razvez zakonske zveze v Sloveniji in razvez zakonske zveze na Japonskem, s posebno osredotočenostjo na zasebno razvezo zakonske zveze na Japonskem. Razveza zakonske zveze je eden izmed načinov prenehanja zakonske zveze. V Sloveniji sta urejeni dve obliki razvez zakonske zveze in sicer sporazumna razveza in razveza na podlagi tožbe. Predlogu za sporazumno razvezo zakonca priložita sporazume o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok, o preživljanju nepreskrbljenega zakonca, o delitvi skupnega premoženja in o tem, kateri od zakoncev bo ostal najemnik stanovanja. Družinski zakonik prinaša spremembo, ki določa, da je sporazumno razvezo mogoče opraviti tudi pred notarjem. Na Japonskem imajo z zakonom urejene naslednje načine razvez zakonske zveze: zasebna razveza zakonske zveze, razveza z mediacijo na družinskem sodišču, razveza s sodbo družinskega sodišča in razveza s tožbo na okrožnem sodišču. Za zasebno razvezo zakonske zveze je značilno, da je najhitrejša in najbolj enostavna, saj se izvede brez sodelovanja sodišča, zakonca pravilno izpolnjen razvezni obrazec »rikon todoke« vložita pri upravni enoti. Zaradi teh razlogov je tudi najbolj pogosta oblika razveze na Japonskem, na takšen način se namreč razveže 90% vseh razvezanih zakoncev. Razlogi za razvezo pri zasebni razvezi zakonske zveze niso pomembni, zakonca pa morata doseči sporazum o varstvu in preživljanju skupnih otrok in o delitvi skupnega premoženja, ter ga navesti v razveznem obrazcu. Vsebina dogovora se ne preverja, upravna enota preveri samo formalne pogoje. Posledice razveze nastopijo takoj, ko upravna enota potrdi obrazec. Če si zakonec v času med oddajo razveznega obrazca in potrditvijo le-tega premisli, lahko vloži prošnjo za nesprejetje razveznega obrazca »fujuri todoke«, takšen dokument lahko vloži tudi predčasno.
Ključne besede: sporazumna razveza zakonske zveze, zasebna razveza zakonske zveze, rikon todoke, fujuri todoke, problematika zasebne razveze
Objavljeno: 16.08.2017; Ogledov: 865; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (629,09 KB)

3.
Analiza sklenitev in razvez mešanih zakonskih zvez
Urška Glažar Novak, 2017, magistrsko delo

Opis: Institut zakonske zveze je eden temeljnih pojmov znotraj družinskega prava. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR) zakonsko zvezo definira, kot z zakonom urejeno življenjsko skupnost moža in žene. Kadar sklepajo zakonsko zvezo v Republiki Sloveniji (RS) slovenski državljani, morajo biti za veljavno sklenitev zakonske zveze izpolnjeni pogoji in predpostavke, ki jih navaja ZZZDR. V primerih, ko sklepajo zakonsko zvezo slovenski državljani in tujci, torej v primeru mešanih zakonskih zvez, pa moramo uporabiti pravila mednarodnega prava. Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) določa, da se pogoji za sklenitev zakonske zveze za vsako osebo presojajo po pravu države, katere državljan je ta oseba ob sklenitvi zakonske zveze, medtem ko se za obliko zakonske zveze uporablja pravo kraja, kjer se zakonska zveza sklepa. Glede oblike sklenitve zakonske zveze, ki je sklenjena v RS se uporabijo pravila ZZZDR in Pravilnika o sklepanju zakonske zveze. Zakonska zveza lahko preneha na enega izmed naslednjih načinov: z razvezo, z razveljavitvijo, s smrtjo enega od zakoncev in z razglasitvijo pogrešane osebe za mrtvo. ZZZDR loči dve vrsti razveze: sporazumno razvezo in razvezo s tožbo. Bolj zapletena od ureditve razveze dveh slovenskih državljanov, je ureditev razveze zakonske zveze z mednarodnim elementom, saj se tukaj postavita vprašanji pristojnega sodišča in relevantnega prava, ki naj se v danem primeru uporabi. Vzpostavitev notranjega trga in pristop RS k Evropski uniji (EU), sta vsekakor povzročila tudi porast civilnih pravnih razmerij, ki zadevajo pravo več držav članic EU, zato je bilo tudi na področju zakonskega prava sprejetih več uredb, ki naj bi poenotile in poenostavile postopke, kadar sta zakonca državljana različnih držav EU. Te uredbe so: Uredba BU II bis, Uredba Rim III, Uredba o preživninah in Uredba Rim IV. V obdobju med leti 2010-2015 je bilo število vseh sklenjenih zakonskih zvez v RS, torej mešanih zakonskih zvez in zakonskih zvez, ki so jih med seboj sklenili slovenski državljani, okoli 6000 na leto. Iz podatkov sklepamo, da je število sklenjenih zakonskih zvez na letni ravni dokaj konstantno. Če pa pogledamo sklenjene mešane zakonske zveze, ugotovimo, da njihovo število od leta 2011 nekoliko pada. Pričakovano je, da se bo to število zaradi begunskega vala v Evropo iz leta 2015, v prihodnjih letih spet nekoliko povečalo. Največ zakonskih zvez so slovenski državljani v obdobju med leti 2010-2015 sklenili z državljani Bosne in Hercegovine. Starostno obdobje, v katerem so največ sklepali zakonske zveze, je med 15. in 24. letom. Pri analizi razvez zakonskih zvez ugotovimo, da v obdobju od leta 2010-2015 njihovo število narašča in pada v enoletnih intervalih, vendar je vseskozi okoli 2400 razvez na leto. Število razvez mešanih zakonskih zvez je v zajetem petletnem obdobju praktično vseskozi naraščalo, razen v letu 2013 je zaznati nekolikšen upad. Skupno gledano, je največ razvez mešanih zakonskih zvez med slovenskimi državljani in državljani Bosne in Hercegovine, sledijo razveze z državljani Hrvaške in Srbije. V zajetem obdobju med leti 2010-2015 je do najmanj razvez mešanih zakonskih zvez prišlo v 1. letu trajanja zakonske zveze, največ razvez mešanih zakonskih zvez pa se je zgodilo po 10. letih trajanja zakonske zveze. Glede skupnih otrok lahko povzamemo, da sta se največkrat razvezala zakonca brez otrok, najmanj pa je razvez, kjer so se v zakonu rodili 3 otroci ali več.
Ključne besede: mešana zakonska zveza, sklenitev zakonske zveze, razveza zakonske zveze, ZMZPP, Uredba BU II bis, Uredba Rim III, Uredba Rim IV, statistika
Objavljeno: 29.05.2017; Ogledov: 1222; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

4.
ENAKOPRAVNOST - PRIMERJAVA MED SLOVENIJO IN IRANOM
Teja Šavli, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je obravnavana tematika, ki se nanaša na načelo enakopravnost zakoncev, zunajzakonskih partnerjev in istospolnih partnerjev ter na področja, ki so zajeta v tem načelu. Načelo enakopravnosti je splošno načelo civilnega prava, ki je določeno v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Na področju zakonskega in družinskega prava določa, da imata zakonca v zakonski zvezi enake možnosti za porazdelitev pravic. Velja tako za osebna razmerja, kot za premoženjska razmerja med njima, uresničuje pa se tudi pri razvezi zakonske zveze. Ker je teorija eno, resnično, vsakdanje življenje pa drugo, na koncu diplomske naloge izdelan anketni vprašalnik prikazuje, ali partnerji skupaj odločajo o vseh pomembnih zadevah, ali pa prevladuje dominanten spol, ki odloča o vseh zadevah sam, o katerih bi morala skupno in soglasno odločati oba partnerja. V diplomskem delu je predstavljena tudi Islamska republika Iran, ki nima urejene enakopravnosti med spoloma in s tem tudi med zakoncema v veljavno sklenjeni zakonski zvezi. Iran je zanimiv zaradi tega, ker je skozi zgodovino razvil različne oblike zakonskih zvez, danes pa se še vedno uporablja začasna zakonska zveza, ki je sklenjena s točno določenim namenom (na primer prikritost nezvestobe moškega) in je nam nekoliko tuja. Pojavil pa se je tudi iranski feminizem, ki je že dosegel določene premike v smeri enakopravnosti med spoloma.
Ključne besede: načelo enakopravnosti, osebna razmerja, premoženjska razmerja, razveza zakonske zveze, Iran, začasna zakonska zveza, iranski feminizem.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 1213; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

5.
UVELJAVLJANJE BREZPLAČNE PRAVNE POMOČI V PRIMERU RAZVEZE ZAKONSKE ZVEZE
Nina Krajnc, 2016, diplomsko delo

Opis: Sklenitev zakonske zveze je svobodna odločitev vsakega posameznika. Za njeno ohranitev je potrebno veliko medsebojnega spoštovanja, zaupanja, prilagajanja in ne nazadnje truda. Tempo sodobnega življenja zakonce vedno bolj postavlja na preizkušnjo in pogosto se zlomijo pod pritiski različnih življenjskih situacij. Razveza zakonske zveze zagotovo spada med najbolj stresne dogodke, saj morata zakonca reševati tako osebne težave razveze, kot tudi vprašanja otrok in njihovih pravic, če so ti prisotni. Pri postopku razveze zakonske zveze si vedno več ljudi zaradi slabega socialnega in finančnega položaja težko privošči odvetniške storitve. Slovenija tako s sistemom brezplačne pravne pomoči uresničuje svojo ustavno pravico, ki izhaja iz načela socialne države in pravice do enakosti pred zakonom ter s tem državljanom zagotavlja dejansko in učinkovito izvrševanje pravic do sodnega varstva. V diplomskem delu je predstavljena uveljavitev brezplačne pravne pomoči v primeru razveze zakonske zveze. V Sloveniji je po statističnih podatkih vedno več postopkov razvez zakonskih zvez in razslojevanje državljanov na revne in bogate je vedno bolj izrazito, zato je glavni namen naloge celovito, natančno in podkrepljeno s sodno prakso predstaviti sistem brezplačne pravne pomoči v primeru razveze zakonske zveze ter prispevati k zavedanju pomembnosti instituta v postopkih razveze. V diplomskem delu je poudarek predvsem na normativni ureditvi v Zakonu o brezplačni pravni pomoči in predstavitvi stanja na področju brezplačne pravne pomoči v primeru razveze zakonske zveze pri nas, v primerjavi z dvema izbranima državama Evropske unije. Za kakovostno predstavitev instituta so potrebne prave informacije, ki jih je mogoče pridobiti le neposredno od strokovnih služb za brezplačno pravno pomoč pri sodišču, zato so v diplomskem delu izpostavljena tudi spoznanja, izoblikovana iz interpretiranih podatkov, pridobljenih s pomočjo vprašalnika in ključna spoznanja ter ugotovitve, ki so bili pridobljeni skozi celotno delo.
Ključne besede: brezplačna pravna pomoč, zakon o brezplačni pravni pomoči, razveza zakonske zveze, sporazumna razveza zakonske zveze, razveza na podlagi tožbe, zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, pravice otrok
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1228; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (3,66 MB)

6.
ZASEBNA RAZVEZA ZAKONSKE ZVEZE - PRIMER IZRAEL
Tjaša Tarča, 2015, diplomsko delo

Opis: Razveza zakonske zveze ne poteka v vseh državah na enak način. Nanjo vplivajo različni dejavniki in eden izmed njih je tudi vera. V Izraelu poznajo zasebno razvezo zakonske zveze, ki je v Sloveniji ne poznamo. Pri nas za razvezo zadošča civilna razveza, v Izraelu pa je potrebna še verska razveza. Za zasebno razvezo zakonske zveze je značilno, da po civilni razvezi mož in žena gresta še pred beth din, ki je rabinsko sodišče, kjer mož ženi izroči get dokument. Get dokument je tisto, kar razlikuje razvezo zakonske zveze v Sloveniji od zasebne razveze zakonske zveze v Izraelu. Je dokument, ki vpliva na razvezo, prav tako pa mož in žena z njim dokazujeta razvezo. Mož ga mora dati svobodno in žena sprejeti brez prisile, prav tako pa mora ta dokument izpolnjevati točno določene pogoje glede oblike, sestave, vsebine in predaje. Ko je vse to izpolnjeno, pride do dokončne razveze zakonske zveze. Med postopkom razveze zakonske zveze lahko pride do številnih težav, ki jih povzročita mož ali žena. Lahko se zgodi, da mož iz različnih razlogov ne želi dati geta. V tem primeru, ob točno določenih pogojih, lahko beth din prisili moža, da izroči get. Če mož še vedno ne upošteva ukaza, ga doletijo sankcije. Če žena ne pridobi get dokumenta, ostaja v očeh judovskega prava še vedno poročena. Enako velja za moža, če žena noče sprejeti get dokumenta. To situacijo imenujemo agunah. Oba sta priklenjena na zakonsko zvezo, v kateri ne želita ostati, nima pa to za oba enakih posledic. Ženina zakonska zveza velja za prešuštniškega, če se poroči brez get dokumenta, kar pa ne velja za moža. Ženska agunah se poleg tega spopada še s problemom mamzer. Mamzer je »nezakonski otrok« ali »pankrt«, ki se ženi rodi v novi zakonski zvezi in ta stigma mu prinaša številne težave ter ga lahko zaznamuje za celo življenje. Kakor nekoč, tako tudi danes oblasti rešujejo problem agunah na različne načine. Ena izmed rešitev je pogojni get, ki ga mož da ženi pred odhodom v vojsko. V nekaterih državah problem agunah rešujejo z zakonodajo. Primer take zakonodaje je newyorški zakon get.
Ključne besede: zasebna razveza zakonske zveze, beth din, get dokument, agunah, mamzer, newyorški zakon get.
Objavljeno: 16.05.2016; Ogledov: 653; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (797,84 KB)

7.
Preživljanje zakonca po razvezi zakonske zveze
Nadja Strašek, 2015, diplomsko delo

Opis: Preživninska obveznost med razvezanima zakoncema je ena izmed najpomembnejših pravic in dolžnosti, ki nastane kot posledica razveze zakonske zveze. Razmerja med nekdanjima zakoncema ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je temeljni zakon na družinskopravnem področju. Najpogosteje se vprašanje preživljanja nepreskrbljenega zakonca ureja v postopku razveze zakonske zveze. Nekdanji zakonec, ki nima dovolj sredstev za življenje, ter brez svoje krivde ni zaposlen, pa lahko zahteva določitev preživnine tudi s posebno tožbo v enem letu, od kar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana ali je dejansko prenehala. Zakonca lahko prav tako skleneta sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Ob določitvi preživnine igra pomembno vlogo tudi višina preživnine, ki je odvisna od potreb upravičenca in zmožnosti zavezanca. Določi se lahko za nedoločen ali določen čas, ki je potreben, da se zakonec vživi v nov položaj in si uredi razmere potrebne za življenje. Pravica do preživnine je strogo osebna pravica zakonca, zato ugasne s smrtjo zavezanca ali upravičenca. Če nekdanji zakonec pridobi premoženje oziroma svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja ali sklene novo zakonsko zvezo oziroma živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, preživninska pravica preneha. Zaradi gospodarske krize se je opazno razmahnil pojav neplačevanja preživnin. Preživninski upravičenec ima možnost, da izvrševanje preživninske obveznosti izsili z izvršilnim postopkom. Kadar preživninski zavezanec ne spoštuje izvršilnega naslova ter pride do kršitev pravic in obveznosti, se to smatra kot kaznivo dejanje neplačevanja preživnine. Področje preživnin v Evropski uniji ureja Uredba Sveta št. 4/2009, imenovana tudi »preživninska uredba«, katere cilj je zagotoviti učinkovito in hitro izterjavo preživnin v vseh članicah Evropske unije.
Ključne besede: nepreskrbljen zakonec, preživnina, razveza zakonske zveze, preživninska uredba
Objavljeno: 21.04.2016; Ogledov: 2222; Prenosov: 231
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

8.
VARSTVO IN VZGOJA OTROK PO RAZVEZI ZAKONSKE ZVEZE
Katarina Vukelić, 2014, diplomsko delo

Opis: V skladu z Ustavo Republike Slovenije, država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino. Družina je celota, ki jo je kot tako treba ohraniti. V primeru, da pride do razveze zakonske zveze oziroma razpada zunajzakonske skupnosti, pa se morata bivša zakonca, v kolikor imata skupne otroke sporazumeti, komu zaupati otroke v varstvo in vzgojo. Kadar takega dogovora nista sposobna sporazumno sprejeti, pride na vrsto sodišče, ki odloči tudi o izvrševanju stikov. Ker pa se ljudje in odnosi spreminjajo, se lahko zgodi, da že izdana sodna odločba o varstvu in vzgoji otrok, ne služi več svojemu namenu. To je zagotavljanju koristi otrok, kot temeljnemu vodilu pri odločitvah sodišč, zato v slovenskem pravnem redu obstajajo mehanizmi, ki omogočajo, da sodišča svojo odločitev spremenijo. Sprememba odločbe bo smotrna takrat, kadar tisti od zakoncev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, neutemeljeno omejuje stike otroka z drugim roditeljem. Pred morebitno novo odločbo velja tehtno premisliti, ali je omejevanje stikov volja otroka ali zgolj samovolja roditelja. V slednjem primeru bo razlogov, ki govorijo v prid spremembi sodne odločbe, skoraj gotovo več. Nadalje lahko sodišča spremenijo svojo odločitev o varstvu in vzgoji otrok, kadar to zahtevajo spremenjene razmere. V konkretnem primeru se lahko zgodi, da roditelj, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo zboli za hudo, nalezljivo boleznijo, ali pa da nova družina, ki si jo ustvari razvezani roditelj, ne ustreza otroku iz prejšnje zakonske zveze. Največji problem pa nastane takrat, kadar roditelj, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, umre. V vseh naštetih primerih in še v mnogih drugih, je treba izvesti ponoven postopek, ki že izdano odločbo bodisi ohrani, bodisi spremeni. Ob ponovnemu pravdanju, pa predlagatelju nastanejo številni stroški. Začnejo se pri plačilu taks, za uvedbo novega postopka in se nadaljujejo, če predlagatelj poišče pravno pomoč. Ob zakonsko določenih pogojih, se predlagatelja oprosti pačila taks in se mu lahko dodeli brezplačno pravno pomoč.
Ključne besede: razveza zakonske zveze, varstvo in vzgoja otrok, nova odločba o varstvu in vzgoji otrok, korist otroka, omejevanje stikov, brezplačna pravna pomoč
Objavljeno: 18.12.2014; Ogledov: 2016; Prenosov: 397
.pdf Celotno besedilo (693,09 KB)

9.
POSTOPEK RAZVEZE ZAKONSKE ZVEZE PRIMERJAVA Z AVSTRIJO
Majda Suljanović, 2014, diplomsko delo

Opis: Razveza zakonske zveze je ena izmed oblik prenehanja zakonske zveze. Naš pravni sistem pozna dve vrsti razveze; to sta razveza na podlagi sporazuma zakoncev in razveza zakonske zveze na podlagi tožbe. Medtem, ko avstrijsko pravo pozna tri razveze zakonske zveze, in sicer razvezo zaradi krivde, razvezo zaradi razpustitve gospodinjske skupnosti, ki traja vsaj tri leta ter sporazumno razvezo. Spor o razvezi je zakonski spor, tako da bodo podlaga za pisanje diplomskega dela določbe Zakona o pravdnem postopku, ki uvršča postopek v zakonskih sporih med posebne postopke. V avstrijskem pravu sporazumna razveza poteka v nepravdnem postopku, tj. po določbah zakona o nepravdnem postopku (Außerstreitgesetz), v ostalih primerih se vodi pravdni postopek v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung). Cilj diplomskega dela je prikaz podobnosti in razlik pravne ureditve postopka razveze zakonske zveze v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji. Opažam, da je v obeh pravnih redih postopek sporazumne razveze zakonske zveze najpreprostejši način prenehanja zakonske zveze, ter da se v obeh pravnih sistemih v ozadju določb skriva želja po spravi med zakoncema, če je to možno pričakovati. Sodna praksa sledi načelu, da sta tako sklenitev kot razveza zakonske zveze svobodna odločitev vsakega posameznika ter da za ohranitev zakonske zveze ni dovolj le želja in volja enega izmed zakoncev. Poleg postopka razveze v obeh pravnih sistemih bom konkretneje predstavila Uredbo Sveta (EU) 1259/2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze, ter Uredbo Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo. Moje teze, iz katerih izhajam, so: • Raznolikost pravne ureditve razveze zakonske zveze v Sloveniji in Avstriji. • Priznavanje odločb tujih sodišč. • Stroškovna plat razveze zakonske zveze. Pri pisanju diplomskega dela bom izhajala iz znanja, pridobljenega skozi študij, ter uporabe pravnih aktov, znanstvene monografije, člankov, spletnih virov ter sodne prakse. Omejitev pri pisanju diplomskega dela bo predstavljala geografska razdalja, saj se bom osredotočila na podatke o ureditvi instituta razveze v dveh pravnih sistemih dveh različnih držav.
Ključne besede: razveza zakonske zveze, avstrijsko pravo, sporazumna razveza, razveza na podlagi tožbe, zakonski spor, nepravdni postopek, pravdni postopek, postopek razveze, uredba, tuja sodna odločba, stroškovna plat razveze.
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 1572; Prenosov: 399
.pdf Celotno besedilo (338,91 KB)

10.
PREMOŽENJE ZAKONCEV
Mateja Trinker, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika, ki se nanaša na premoženje zakoncev. To področje je posebej obravnavano v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in spada v civilno pravo. Za premoženje zakoncev se uporabljata dva termina; skupno premoženje in posebno premoženje. Posebno premoženje je tisto premoženje, ki ga zakonec že ima ob sklenitvi zakonske zveze, in premoženje, ki izhaja iz posebnega premoženja. Skupno premoženje se pridobiva od sklenitve zakonske zveze. Za pridobivanje skupnega premoženja sta dva pogoja: obstoj zakonske zveze in da je premoženje pridobljeno z delom. Na podlagi zakona je pravna domneva, da sta deleža na skupnem premoženju enaka. V postopku razveze zakonske zveze si zakonca skupno premoženje razdelita: lahko si ga razdelita sporazumno in o tem skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa ali v nepravdnem postopku, če se pa eden izmed zakoncev ne strinja z obsegom skupnega premoženja ali s pravno domnevo o višini deležev na skupnem premoženju, lahko v pravdnem postopku uveljavlja pravico do drugačne razdelitve deležev. Sodišče lahko upošteva tudi druge okoliščine, ki so vplivale na ohranitev in povečanje skupnega premoženja. Zakonca si lahko skupno premoženje razdelita tudi v času trajanja zakonske zveze.
Ključne besede: premoženjska razmerja, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, skupno premoženje, posebno premoženje, delitev skupnega premoženja, razveza zakonske zveze.
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 3953; Prenosov: 900
.pdf Celotno besedilo (1006,88 KB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici