| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
MODIFIKACIJA POGODB PO DUNAJSKI KONVENCIJI O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA
Matic Vrabič, 2016, diplomsko delo

Opis: Modifikacija pogodb je v CISG, skupaj z razvezo urejena v čl. 29 CISG. Temelji predvsem na načelu avtonomije volje strank, ki strankam omogoča, da prosto vstopajo v pogodbena razmerja. Spreminjanje in razveza pogodb v principu nista podvržena nobenim zahtevam o obličnosti, kar je posledica uveljavitve načela neformalnosti. Posledično se ne uporabijo morebitna pravila o obličnosti na katera nakazujejo domači pravni redi posameznih držav, kot je npr. konsideracija v anglosaških pravnih sistemih ali kavza v kontinentalnih pravnih sistemih. Lahko pa stranki z dogovorom odstopita od tega načela in za konkretno pravno razmerje ustanovita obveznost obličnosti. Možni so tudi primeri, ko se CISG kot pogodbeni statut uveljavlja s pridržkom glede II dela konvencije. V teh primerih je obstoj zahteve po obličnosti odvisen od pravnega reda na katerega napotijo kolizijska pravila, saj ureditev iz tega pravnega sistema nadomesti pravila konvencije o sklepanju, spreminjanju in razvezi pogodb. Za formacijo pogodbe je ključnega pomena obstoj soglasja volj. Pri modifikaciji se za ugotavljanje konsenza o sklenitvi pogodbe smiselno uporabljajo pravila o formaciji pogodbe iz II dela CISG (čl. 14-24 CISG). V tem delu konvencija dokaj zvesto sledi klasični teoriji ponudbe in sprejema, vendar predvideva tudi alternativne načine sklepanja pogodb. Da se neka pravno relevantna izjava volje lahko šteje za ponudbo so potrebni naslednji elementi. Ponudba mora biti dana eni ali več točno določenim osebam, biti mora dovolj določena ali vsaj določljiva hkrati pa mora biti razviden tudi namen ponudnika biti zavezan v primeru akcepta ponudbe. Bistvene sestavine ponudbe, ki morajo biti dovolj določene ali določljive so praviloma blago količina ter cena. Poleg izrecnih izjav volje, ki neposredno izkazujejo namen strank, je mogoče soglasje volj ugotavljati tudi na podlagi konkludentnih dejanj ali ravnanj strank.
Ključne besede: sprememba pogodbe, modifikacija pogodbe, razveza pogodbe, soglasje volj, ponudba, sprejem, akcept, konsideracija, kolizija splošnih pogojev poslovanja, obličnost, načelo neformalnosti, načelo avtonomije volje strank
Objavljeno: 18.11.2016; Ogledov: 780; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

2.
Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča po ZDR-1
Dora Škrobar, 2014, diplomsko delo

Opis: Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ureja različne načine prenehanja pogodbe o zaposlitvi, pri katerih izhaja iz načela varstva zaposlitve delavca v primeru nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Načelo varstvo zaposlitve pa ni absolutno, saj zakon med načini prenehanja pogodbe o zaposlitvi predvideva možnost sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, ob ugotovljenem dejstvu nezmožnosti nadaljnjega sodelovanja delavca in delodajalca. Delavec ima možnost, da pred delovnim sodiščem uveljavlja nezakonitost prenehanja pogodbe o zaposlitvi in sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi, ne le v primeru nezakonite odpovedi delodajalca, kot je veljalo doslej, ampak lahko zahteva sodno razvezo, kadar mu pogodba o zaposlitvi nezakonito preneha na enega izmed vseh možnih zakonskih načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Kadar sodišče ob izvedenem dokaznem postopku ugotovi, da je bilo prenehanje pogodbe o zaposlitvi nezakonito, pride praviloma do reintegracije oziroma vrnitve delavca na delovno mesto k delodajalcu. Druga možnost ob nezakonitem prenehanju pogodbe o zaposlitvi in ki predstavlja izjemo od reintegracije, je institut prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča oziroma sodna razveza pogodbe o zaposlitvi. Delavec in delodajalec imata možnost, da vložita predlog za sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi (do zaključka glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje), kadar utemeljeno ne želita nadaljevati delovnega razmerja. Sodišče bo namesto reintegracije odločilo o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi, ob upoštevanju obojestranskega interesa pogodbenih strank ter okoliščin konkretnega primera, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja. V tem primeru sodišče skladno s prvim odstavkom 118. člena ZDR-1 s sodbo ugotovi trajanje delovnega razmerja, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu namesto reintegracije prizna ustrezno denarno povračilo, ki ga določi ob upoštevanju zakonskih meril v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Pravna ureditev sodne razveze pogodbe o zaposlitvi in s tem denarnega povračila je skladna z mednarodnimi smernicami s področja prenehanja pogodbe o zaposlitvi. S spremenjeno ureditvijo 118. člena ZDR-1, po katerem sodišče o sodni razvezi več ne more odločati na podlagi lastne iniciative, pa se institut sodne razveze bolj približujejo nemški ureditvi, po vzoru katere je bil vpeljan v naš pravni sistem.
Ključne besede: nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi, reintegracija, sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, denarno povračilo
Objavljeno: 24.09.2014; Ogledov: 1812; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (904,35 KB)

3.
REINTEGRACIJA DELAVCA
Petra Hribernik, 2014, diplomsko delo

Opis: Glavni namen in naloga delovnopravne zakonodaje je zagotavljanje varstva delavcem in zaščita pred kršitvami njihovih pravic. Delavcu so na voljo različni instituti, ki se jih lahko posluži za varstvo svojih pravic. V primeru prenehanja pogodbenega razmerja na podlagi delodajalčeve odpovedi, lahko delavec vloži tožbo pred pristojnim sodiščem, da ugotovi zakonitost delodajalčevega ravnanja. Če sodišče po izvedenem dokaznem postopku, ugotovi, da je pogodba o zaposlitvi prenehala nezakonito oziroma je delovno razmerje prenehalo na drug način, ki ni zakonit, v večini primerov delavca vrne na delo k delodajalcu (t.i.reintegracija), saj zaposlitev predstavlja glavni ali celo edini vir njegovega dohodka. 118. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) pa dopušča tudi drugo možnost, da ob izpolnjenih predpostavkah, sodišče namesto ponovne vzpostavitve delovnega razmerja, razveže pogodbo o zaposlitvi, ugotovi trajanje delovnega razmerja do določenega dne, delavcu prizna vse pravice iz delovnega razmerja ter mu dosodi denarno povračilo, kot vrsto nadomestila za reintegracijo. Reintegracija ima prednost pred odškodnino že v najpomembnejših mednarodnih dokumentih s področja prenehanja pogodbe o zaposlitvi, ki spodbujajo države podpisnice, da uskladijo nacionalno zakonodajo s njihovimi usmeritvami.
Ključne besede: delovno pravo, varstvo delavcev, nezakonito prenehanje pogodbe o zaposlitvi, reintegracija delavca, sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, odškodnina
Objavljeno: 12.05.2014; Ogledov: 3398; Prenosov: 542
.pdf Celotno besedilo (288,22 KB)

4.
BISTVENA KRŠITEV POGODBE S STRANI PRODAJALCA KOT PODLAGA ZA NJEN RAZDOR PO KONVENCIJI ZDRUŽENIH NARODOV O POGODBAH O MEDNARODNI PRODAJI BLAGA
Eva Šmirmaul, 2013, diplomsko delo

Opis: Izpolnitev obveznosti skladno z dogovorom v mednarodni prodajni pogodbi oziroma določbami Dunajske konvencije igra ključno vlogo pri vsakodnevnem nemotenem poslovanju gospodarskih subjektov. Mnogokrat pa se v praksi zgodi, da pride do kršitev obveznosti s prodajalčeve strani. Kršitve so takšne narave, da jih opredelimo kot bistvene ali pa kot nebistvene. V vsakem primeru posebej je potrebno presoditi težo same kršitve. Razlikovanje med bistvenimi in nebistvenimi kršitvami je temeljnega pomena za uveljavljanje sankcij, ki jih ima na voljo kupec. Le takrat, ko so izpolnjeni elementi bistvene kršitve, sme kupec podati izjavo o odstopu od pogodbe. Kljub temu pa se v praksi lahko zgodi, da kupec izgubi pravico do razveze, če izjave ne poda pravočasno in če prodajalec ne podlagi same izjave ne more sklepati, da kupec zahteva razdor pogodbe. Najpomembnejši učinek razveze je restitucija, po kateri mora vsaka stran drugi vrniti tisto, kar je dala. Če kupec uspe razvezati pogodbo, se na podlagi tega šteje, da sta stranki prosti vseh obveznosti. Na podlagi razdora pogodbe tako pridemo do začetnega stanja, tj. kot da pogodba nikoli ni bila sklenjena. Čeprav je v določenem konkretnem primeru podana bistvena kršitev in ima kupec pravico do razveze, je možno, da pogodba ostane v veljavi oziroma da kupec izgubi razvezno upravičenje. To se zgodi v primeru poslabšanja ali uničenja blaga kot posledica ravnanj kupca, razen če kupec zadosti eni izmed izjem, določenih z Dunajsko konvencijo.
Ključne besede: Dunajska konvencija, bistvena kršitev, bistveno prikrajšanje, predvidevanje kršitve, razveza pogodbe, učinki razveze, restitucija.
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 1618; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (743,50 KB)

5.
INSTITUT SODNE RAZVEZE POGODBE O ZAPOSLITVI
Simon Dolenšek, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen diplomskega dela je predstaviti institut sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, kot enega izmed načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Institut sodne razveze predstavlja odmik od splošno uveljavljenega načela varstva zaposlitve in reintegracije delavca v primeru, ko sodišče ugotovi nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Najpomembnejši mednarodni pravni akt, ki ureja institut sodne razveze, je Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca. Omenjeni zavezujoči dokument v primeru ugotovljene neutemeljene odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca primarno določa vrnitev delavca na delo. Kadar vrnitev na delo ni mogoča ali primerna, pa konvencija določa delavcu izplačilo ustreznega nadomestila ali kakšnega drugega ustreznega prejemka, kot oddolžitve za izgubo zaposlitve. Pri vpeljavi instituta slovenski pravni sistem se je zakonodajalec v pretežni meri oprl na nemško pravno ureditev. V skladu s slovensko delovno-pravno zakonodajo lahko sodišče v primeru ugotovljene nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi le-to razveže, bodisi na predlog delavca bodisi samo po lastni presoji, če upoštevaje vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Sodišče določi dan prenehanja delovnega razmerja tudi v primeru, ko ena od pogodbenih strank izpodbija pogodbo o zaposlitvi in sodišče ugotovi, da je pogodba neveljavna. Odškodnina, kot vrsta nadomestila za vrnitev delavca na delo, je vezana na plačo delavca. Glavne kriterije za odmero njene višine je izoblikovala sodna praksa. Primerjalno gledano je bistvena razlika med nemško, hrvaško ter slovensko pravno ureditvijo v tem, da le slovenska zakonodaja ureja možnost sodne razveze pogodbe o zaposlitvi po uradni dolžnosti. V nemškem in hrvaškem pravnem sistemu sodišče takšnega pooblastila nima, temveč lahko razveže pogodbo o zaposlitvi le na predlog delavca ali delodajalca.
Ključne besede: Ključne besede: Sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, ugotovitev trajanja delovnega razmerja, odškodnina namesto vrnitve na delo, prenehanje delovnega razmerja, odločanje ne glede na predlog delavca.
Objavljeno: 04.04.2012; Ogledov: 3450; Prenosov: 294
.pdf Celotno besedilo (476,94 KB)

6.
PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI NA PODLAGI SODBE SODIŠČA
Saša Drobnak, 2009, diplomsko delo

Opis: Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča je eden od načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi in je bil v slovensko pravo po vzoru nemškega prava vnesen leta 2003. Takšno prenehanje pogodbe o zaposlitvi je posebnost, saj predstavlja nasprotje načelu reintegracije delavca. V tem primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi, če sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevanja delovnega razmerja, lahko sodišče na predlog delavca ugotovi trajanje delovnega razmerja. Trajanje delovnega razmerja sodišče ugotovi najdalj do odločitve sodišča prve stopnje, nato prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter mu prizna ustrezno denarno odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Omejitev odškodnine je bila v slovensko zakonodajo vnesena z novelo ZDR-A, pred tem je zakon določal, da se odškodnina določi po pravilih civilnega prava. Lahko pa sodišče enako ugotovi tudi ne glede na predlog delavca v primeru, če upoštevaje vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank, ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Sodišče določi dan prenehanja delovnega razmerja tudi v primeru, ko ena od pogodbenih strank izpodbija pogodbo o zaposlitvi in sodišče ugotovi, da je pogodba neveljavna. Delavec — tožnik lahko zahtevek do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, brez privolitve delodajalca — toženca, spremeni tako, da zahteva, da sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, ker pa delavec ne želi nadaljevanja delovnega razmerja, ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdalj do odločitve sodišča prve stopnje, mu prizna delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja, ter odškodnino. Načeloma mora sodišče v skladu s procesnimi pravili odločati v mejah postavljenih zahtevkov. V primeru, ko sodišče kljub zahtevku delavca po reintegraciji ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče in razveže delovno razmerje, pa ne ravna v skladu s temi pravili. Problem v takšnem primeru predstavlja tudi določitev odškodnine, če delavec ni postavil zahtevka za določitev le te. Zakon je včasih določal, da se odškodnina določi po pravilih civilnega prava, kar je bila zelo ohlapna določba. Tako je zakonodajalec dopustil, da kriterije za določitev le te oblikuje sodna praksa. Po spremembi zakona še vedno niso določeni natančni kriteriji za določitev odškodnine, je pa določena njena najvišja višina. Bistvena razlika med nemško in slovensko ureditvijo navedenega instituta je ta, da mora biti v nemškem sistemu v primeru uporabe instituta vedno prisotna predpostavka, da ena od strank, bodisi delavec, bodisi delodajalec, meni, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. V slovenskem sistemu pa lahko sodišče o tem odloči samo, brez predloga strank.
Ključne besede: Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, sodna razveza, odločanje brez predloga, odškodnina, tožbeni zahtevek, ugotovitev trajanja delovnega razmerja, konvencija MOD št. 158, prenehanje delovnega razmerja, nezakonita odpoved delodajalca.
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 5599; Prenosov: 844
.pdf Celotno besedilo (456,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici