| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 16
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
DODELITEV OTROKA V PRIMERU RAZVEZE IZ VERSKIH RAZLOGOV
Marta Jarc, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavam razvezo zakonske zveze. Osredotočila sem se na specifično področje, in sicer, ko do razveze pride iz verskih razlogov. Dva posameznika se poročita, si ustvarita družino, nato pa se zgodi, da en zakonec spremeni svoje versko prepričanje. To lahko drugega zakonca zelo vznemiri. Stvari lahko pripelje celo tako daleč, da se razvežeta. Tu nastopi problem, v kateri veri se bo vzgajalo otroke. Zakonec, ki je sprejel novo vero, želi otroke vključiti v bogoslužja, drugi zakonec pa se s tem ne strinja. Morda celo zahteva skrbništvo nad otroki. Načeloma je odločitev o verski vzgoji otrok stvar staršev. Kadar pa se ne moreta sporazumeti o tej zadevi, mora vmes poseči sodišče. Tako so sodniki tisti, ki morajo odločiti o tem, kaj je najboljše za otroke, ali bo otrokom dvojna verska vzgoja škodovala. Praksa je pokazala, da dvojna verska vzgoja otrokom ne škodi. Otrok namreč tako dobi možnost, da se seznani z dvema religijama in se na koncu sam odloči, kateri bo pripadal, če sploh kateri. Sodišče poseže tudi takrat, če ugotovi, da je otrok zaradi novega verskega prepričanja starša ogrožen. V naši Ustavi je določeno, da imajo starši pravico, v skladu s svojim prepričanjem, otrokom zagotavljati versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ter prepričanja. To pravico pa najdemo tudi v mednarodnih konvencijah: Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah.
Ključne besede: Zakonska zveza, razveza zakonske zveze iz verskih razlogov, dobro otroka, verska vzgoja otroka, Jehovove priče, religija
Objavljeno: 14.01.2010; Ogledov: 2147; Prenosov: 230 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (433,48 KB)

2.
UREJANJE DRUŽINSKOPRAVNIH RAZMERIJ PO SMRTI
Saša Zagomilšek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je problematika družinskopravnih razmerij po smrti obravnavana v sedmih poglavjih. V zakonskem pravu se problemi pojavljajo v zvezi z razveljavitvijo oziroma razvezo zakonske zveze po smrti enega zakonca, posledice pa so vidne na področju dedovanja, tako zakonitega kot oporočnega. Tudi otroško pravo je soočeno s številnimi dilemami v zvezi z družinskopravnimi instituti priznanja očetovstva, ugotovitve očetovstva in izpodbijanja očetovstva po smrti ali očeta ali otroka. Vse te težave se pojavljajo že vrsto desetletij in večinoma jih ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Nekaj povsem novega pa so vprašanja glede oploditve z biomedicinsko pomočjo. Z razvojem reprodukcijske tehnike je možna zunajtelesna oploditev, celo zamrznitev jajčnih oziroma semenskih celic ali zarodkov. Vprašanje, ki je zame bistvenega pomena je, ali je tudi pravno dovoljeno vse, kar zmore medicina. Zadnje izmed sedmih poglavij bo namenjeno posthumnim postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo. Vso problematiko bom obravnavala v luči sodnih odločb slovenskih in tujih sodišč ter Sodišča Evropskih skupnosti.
Ključne besede: družinsko pravo, smrt, razveljavitev zakonske zveze, razveza zakonske zveze, dedovanje, priznanje očetovstva, ugotovitev očetovstva, izpodbijanje očetovstva, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 2566; Prenosov: 436
.pdf Celotno besedilo (397,24 KB)

3.
NEKATERI ZGODOVINSKI, PRAVNI, RELIGIOZNI TER SOCIOLOŠKI VIDIKI ZAKONSKE ZVEZE IN RAZVEZE
Brigita Cug, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira in opisuje nekatere zgodovinske, pravne, religiozne in sociološke vidike zakonske zveze in razveze. V vsakem vidiku sta hkrati vključeni tako zakonska zveza kot razveza. Omenjeni vidiki zajemajo temeljne pojme in spoznanja, vezana na sledeča področja: zgodovinski vidik: pravna zgodovina razvoja zakonske zveze skozi posamezna obdobja, razvoj zakonskega prava od kraljevine SHS vse do Republike Slovenije ter kratka zgodovina razveze starih civilizacij; pravni vidik: pojem in načela zakonskega prava; pogoji za sklenitev in veljavnost zakonske zveze; namen, oblike, pristojnost in postopek za sklenitev zakonske zveze; neveljavnost zakonske zveze in njene oblike ter pravne posledice zakonske zveze; razveza zakonske zveze; razdelitev razveznih razlogov; določila zakonskih sporov v Republiki Sloveniji, ravni razveznega procesa, svetovalni razgovor in mediacija; religiozni vidik: zakonsko pravo Katoliške cerkve; krščanski zakon in priprava nanj, zakonska privolitev in njene hibe; zakonski zadržki in njihova razdelitev; poveljavljanje zakona; pomen zakonske zveze in družine z vidika Katoliške cerkve za celotno družbo; odnos nekaterih cerkva in religij do razveze; sociološki vidik: poroka in zakon danes, pravice v zakonu, miti v zakonu, razlogi za zakon, institucionalni in medosebni vidik zakona ter njegove klasifikacije; ljudje, ki niso sposobni za zakon; odnosi po poroki z razširjeno družino; smernice za uspešen zakon; pomen in vloga zakonske zveze in razveze nekoč in danes; dogajanje pred in med razvezo pri partnerjih in otrocih. Ob koncu sta hkrati predstavljena tako pravni kot sociološki vidik glede posledic zakonske zveze na družino. Znotraj tega so opisane pravne posledice razveze zakonske zveze tako med obema partnerjema kakor v razmerju staršev do otrok in tudi življenje bivših zakoncev ter otrok po razvezi. Delo je teoretično, s poudarkom na primerjavi navedenih vidikov.
Ključne besede: zakonska zveza, razveza, družina, otrok, roditeljska pravica, RKC, država, slovenska postmoderna družba, zgodovinski, pravni, religiozni in sociološki vidiki zakonske zveze in posledice njenega prenehanja.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 4193; Prenosov: 714
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

4.
Vloga centra za socialno delo pri razvezi zakonske zveze
Sonja Bigec, 2012, diplomsko delo

Opis: Družina uživa posebno varstvo predvsem zaradi koristi otrok in ravno zaradi uveljavitve teh je v zakonskih sporih, ko se hkrati odloča tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter stikih s starši in otroci, določeno sodelovanje sodišča in centra za socialno delo. Center za socialno delo v tem postopku nastopa v večih vlogah. Prva obsega opravo svetovalnega razgovora in ima namen predvsem strokovno svetovati in pomagati pri urejanju odnosov med člani družine. Strokovni sodelavec si mora prizadevati, da zakonca uredita medsebojna razmerja do skupnih otrok. Pomembno je predvsem njuno prostovoljno prizadevanje, da najdeta sporazumno rešitev. Tudi če se ne doseže ustreznega sporazuma, lahko strokovni delavec pridobi številne podatke o zakoncih in njunih odnosih do skupnih otrok, kar je podlaga za nadaljnjo postopanje centra za socialno delo. Naslednja naloga je priprava mnenja ali je s sporazumom zakoncev poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje skupnih otrok ter za stike med otroki in staršema v skladu s koristjo otrok. V mnenju strokovni delavec navede vsa relevantna dejstva in ugotovitve o obeh starših, kar omogoča sodišču, da zve za okoliščine, ki bodo usmerjale nadaljnjo aktivnost. Glede teh mnenj se v praksi pojavljajo polemike in različna stališča glede njihove ustreznosti. Kljub temu, da so ta mnenja pomembna, sodišče na njih ni vezano, saj je na koncu sodišče tisto, ki odloči o ustreznosti sporazuma staršev oziroma komu se otroci zaupajo v varstvo. V sklop nalog spada tudi pridobitev otrokove izjave, pri katerem od staršev otrok želi živeti, kar center za socialno delo upošteva že pri pripravi mnenja. V diplomskem delu sprva predstavim razvezo zakonske zveze, nato se osredotočim na opredelitev vloge centra za socialno delo pri razvezi zakonske zveze, kjer podrobneje opišem opravo svetovalnega razgovora in pomen mnenja centra za socialno delo pri odločanju o vzgoji, varstvu in preživljanju otrok ter stikih, ugotovitve pa podprem z poročilom, ki sem ga sestavila na podlagi obiska centra za socialno delo Ptuj.
Ključne besede: razveza zakonske zveze, center za socialno delo, koristi otrok, svetovalni razgovor, mnenje pri odločanju o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter stikih
Objavljeno: 11.01.2013; Ogledov: 3258; Prenosov: 757
.pdf Celotno besedilo (622,78 KB)

5.
ZAKONSKA ZVEZA V SLOVENIJI IN VERMONTU
Maja Pavlin, 2012, diplomsko delo

Opis: Zakonska zveza je družbena institucija, ki počasi izgublja pomen v moderni družbi. V diplomski nalogi smo želeli s pomočjo statističnih podatkov in primerjavo Republike Slovenije in zvezne države Vermont, torej dveh modernih, demokratičnih ter predvsem raznolikih držav zgornjo trditev ovreči ali potrditi. Države po svetu se vsaka na svoj način in s svojo tradicijo spopadajo z upadom sklepanja zakonskih zvez. Demokratična zvezna država Vermont je prva spremenila tradicionalno poimenovanje same zakonske zveze in uvedla tako imenovano civilno zvezo, ki je pripomogla k uveljavitvi istospolnih zvez, to je zvez med partnerjema, ki sta istega spola. Tudi Slovenija stremi k spremembi poimenovanja zakonske zveze, se pa zaradi nasprotovanja konvencionalnih skupin in predvsem pretežno katoliške veroizpovedi pojavlja vprašanje, ali bo sedanja vlada uspela z reformami preoblikovati tudi sedanje mišljenje Slovencev.
Ključne besede: Slovenija, Vermont, zakonska zveza, družinsko pravo, Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, razveza, civilna zveza, istospolne zakonske zveze
Objavljeno: 20.12.2012; Ogledov: 1129; Prenosov: 130
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

6.
PREMOŽENJE ZAKONCEV
Mateja Trinker, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je obravnavana tematika, ki se nanaša na premoženje zakoncev. To področje je posebej obravnavano v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih in spada v civilno pravo. Za premoženje zakoncev se uporabljata dva termina; skupno premoženje in posebno premoženje. Posebno premoženje je tisto premoženje, ki ga zakonec že ima ob sklenitvi zakonske zveze, in premoženje, ki izhaja iz posebnega premoženja. Skupno premoženje se pridobiva od sklenitve zakonske zveze. Za pridobivanje skupnega premoženja sta dva pogoja: obstoj zakonske zveze in da je premoženje pridobljeno z delom. Na podlagi zakona je pravna domneva, da sta deleža na skupnem premoženju enaka. V postopku razveze zakonske zveze si zakonca skupno premoženje razdelita: lahko si ga razdelita sporazumno in o tem skleneta sporazum v obliki izvršljivega notarskega zapisa ali v nepravdnem postopku, če se pa eden izmed zakoncev ne strinja z obsegom skupnega premoženja ali s pravno domnevo o višini deležev na skupnem premoženju, lahko v pravdnem postopku uveljavlja pravico do drugačne razdelitve deležev. Sodišče lahko upošteva tudi druge okoliščine, ki so vplivale na ohranitev in povečanje skupnega premoženja. Zakonca si lahko skupno premoženje razdelita tudi v času trajanja zakonske zveze.
Ključne besede: premoženjska razmerja, zakonska zveza, zunajzakonska skupnost, skupno premoženje, posebno premoženje, delitev skupnega premoženja, razveza zakonske zveze.
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 2889; Prenosov: 749
.pdf Celotno besedilo (1006,88 KB)

7.
POSTOPEK RAZVEZE ZAKONSKE ZVEZE PRIMERJAVA Z AVSTRIJO
Majda Suljanović, 2014, diplomsko delo

Opis: Razveza zakonske zveze je ena izmed oblik prenehanja zakonske zveze. Naš pravni sistem pozna dve vrsti razveze; to sta razveza na podlagi sporazuma zakoncev in razveza zakonske zveze na podlagi tožbe. Medtem, ko avstrijsko pravo pozna tri razveze zakonske zveze, in sicer razvezo zaradi krivde, razvezo zaradi razpustitve gospodinjske skupnosti, ki traja vsaj tri leta ter sporazumno razvezo. Spor o razvezi je zakonski spor, tako da bodo podlaga za pisanje diplomskega dela določbe Zakona o pravdnem postopku, ki uvršča postopek v zakonskih sporih med posebne postopke. V avstrijskem pravu sporazumna razveza poteka v nepravdnem postopku, tj. po določbah zakona o nepravdnem postopku (Außerstreitgesetz), v ostalih primerih se vodi pravdni postopek v skladu z Zakonom o pravdnem postopku (Zivilprozessordnung). Cilj diplomskega dela je prikaz podobnosti in razlik pravne ureditve postopka razveze zakonske zveze v Republiki Sloveniji in Republiki Avstriji. Opažam, da je v obeh pravnih redih postopek sporazumne razveze zakonske zveze najpreprostejši način prenehanja zakonske zveze, ter da se v obeh pravnih sistemih v ozadju določb skriva želja po spravi med zakoncema, če je to možno pričakovati. Sodna praksa sledi načelu, da sta tako sklenitev kot razveza zakonske zveze svobodna odločitev vsakega posameznika ter da za ohranitev zakonske zveze ni dovolj le želja in volja enega izmed zakoncev. Poleg postopka razveze v obeh pravnih sistemih bom konkretneje predstavila Uredbo Sveta (EU) 1259/2010 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju prava, ki se uporablja za razvezo zakonske zveze, ter Uredbo Sveta (ES) št. 2201/2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo. Moje teze, iz katerih izhajam, so: • Raznolikost pravne ureditve razveze zakonske zveze v Sloveniji in Avstriji. • Priznavanje odločb tujih sodišč. • Stroškovna plat razveze zakonske zveze. Pri pisanju diplomskega dela bom izhajala iz znanja, pridobljenega skozi študij, ter uporabe pravnih aktov, znanstvene monografije, člankov, spletnih virov ter sodne prakse. Omejitev pri pisanju diplomskega dela bo predstavljala geografska razdalja, saj se bom osredotočila na podatke o ureditvi instituta razveze v dveh pravnih sistemih dveh različnih držav.
Ključne besede: razveza zakonske zveze, avstrijsko pravo, sporazumna razveza, razveza na podlagi tožbe, zakonski spor, nepravdni postopek, pravdni postopek, postopek razveze, uredba, tuja sodna odločba, stroškovna plat razveze.
Objavljeno: 09.05.2014; Ogledov: 1265; Prenosov: 357
.pdf Celotno besedilo (338,91 KB)

8.
POLOŽAJ OTROK PRI DRUŽINSKI MEDIACIJI
Erika Masten Toplak, 2014, diplomsko delo

Opis: Mediacija je zgodovinsko gledano, že zelo star izvensodni postopek reševanja sporov. Njeni začetki segajo že v čas sumerske kulture. Vseskozi je predstavljala sposobnost rešiti težavo brez posredovanja sodišča. Družinska mediacija je metoda, ki se uporablja za reševanje družinskih konfliktov, do katerih prihaja kljub veliki medsebojni čustveni povezanosti. Partnerja skleneta zakonsko zvezo, postaneta starša in s tem prevzameta veliko odgovornost. Vendar pa ob prenehanju njunega partnerskega odnosa, za vzdrževanje katerega se ali nista dovolj potrudila ali pa ni bilo mogoče najti rešitve, ne smeta pozabiti, da kljub vsemu, še vedno ostajata starša in da starševska vloga obstaja še naprej. Ob tem je potrebno urediti številna odprta vprašanja. Tako je družinska mediacija postopek reševanja nastalih sporov med zakoncema ob ločitvi ali razvezi, s katero se ob pomoči tretje nevtralne osebe, rešujejo odprta vprašanja glede delitve skupnega premoženja in glede urejanja razmerij med starši in otroki. V vsakem primeru ločitev staršev vpliva tudi na otroke. Pomembno je, da starša spore rešujeta čim manj obremenilno za otroke in da je takšen tudi pristop mediatorja, ki bi naj imel v ta namen ustrezna znanja in sodeluje kot udeleženec v postopku. Poglavitno vodilo družinske mediacije mora biti varstvo koristi otroka.
Ključne besede: mediacija, družinska mediacija, mediator, razveza zakonske zveze, zaščita otrok, otrokova korist
Objavljeno: 08.05.2014; Ogledov: 1251; Prenosov: 232
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

9.
VARSTVO IN VZGOJA OTROK PO RAZVEZI ZAKONSKE ZVEZE
Katarina Vukelić, 2014, diplomsko delo

Opis: V skladu z Ustavo Republike Slovenije, država varuje družino, materinstvo, očetovstvo, otroke in mladino. Družina je celota, ki jo je kot tako treba ohraniti. V primeru, da pride do razveze zakonske zveze oziroma razpada zunajzakonske skupnosti, pa se morata bivša zakonca, v kolikor imata skupne otroke sporazumeti, komu zaupati otroke v varstvo in vzgojo. Kadar takega dogovora nista sposobna sporazumno sprejeti, pride na vrsto sodišče, ki odloči tudi o izvrševanju stikov. Ker pa se ljudje in odnosi spreminjajo, se lahko zgodi, da že izdana sodna odločba o varstvu in vzgoji otrok, ne služi več svojemu namenu. To je zagotavljanju koristi otrok, kot temeljnemu vodilu pri odločitvah sodišč, zato v slovenskem pravnem redu obstajajo mehanizmi, ki omogočajo, da sodišča svojo odločitev spremenijo. Sprememba odločbe bo smotrna takrat, kadar tisti od zakoncev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, neutemeljeno omejuje stike otroka z drugim roditeljem. Pred morebitno novo odločbo velja tehtno premisliti, ali je omejevanje stikov volja otroka ali zgolj samovolja roditelja. V slednjem primeru bo razlogov, ki govorijo v prid spremembi sodne odločbe, skoraj gotovo več. Nadalje lahko sodišča spremenijo svojo odločitev o varstvu in vzgoji otrok, kadar to zahtevajo spremenjene razmere. V konkretnem primeru se lahko zgodi, da roditelj, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo zboli za hudo, nalezljivo boleznijo, ali pa da nova družina, ki si jo ustvari razvezani roditelj, ne ustreza otroku iz prejšnje zakonske zveze. Največji problem pa nastane takrat, kadar roditelj, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, umre. V vseh naštetih primerih in še v mnogih drugih, je treba izvesti ponoven postopek, ki že izdano odločbo bodisi ohrani, bodisi spremeni. Ob ponovnemu pravdanju, pa predlagatelju nastanejo številni stroški. Začnejo se pri plačilu taks, za uvedbo novega postopka in se nadaljujejo, če predlagatelj poišče pravno pomoč. Ob zakonsko določenih pogojih, se predlagatelja oprosti pačila taks in se mu lahko dodeli brezplačno pravno pomoč.
Ključne besede: razveza zakonske zveze, varstvo in vzgoja otrok, nova odločba o varstvu in vzgoji otrok, korist otroka, omejevanje stikov, brezplačna pravna pomoč
Objavljeno: 18.12.2014; Ogledov: 1607; Prenosov: 348
.pdf Celotno besedilo (693,09 KB)

10.
Preživljanje zakonca po razvezi zakonske zveze
Nadja Strašek, 2015, diplomsko delo

Opis: Preživninska obveznost med razvezanima zakoncema je ena izmed najpomembnejših pravic in dolžnosti, ki nastane kot posledica razveze zakonske zveze. Razmerja med nekdanjima zakoncema ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki je temeljni zakon na družinskopravnem področju. Najpogosteje se vprašanje preživljanja nepreskrbljenega zakonca ureja v postopku razveze zakonske zveze. Nekdanji zakonec, ki nima dovolj sredstev za življenje, ter brez svoje krivde ni zaposlen, pa lahko zahteva določitev preživnine tudi s posebno tožbo v enem letu, od kar je bila zakonska zveza pravnomočno razvezana ali je dejansko prenehala. Zakonca lahko prav tako skleneta sporazum o preživnini za primer razveze zakonske zveze v obliki izvršljivega notarskega zapisa. Ob določitvi preživnine igra pomembno vlogo tudi višina preživnine, ki je odvisna od potreb upravičenca in zmožnosti zavezanca. Določi se lahko za nedoločen ali določen čas, ki je potreben, da se zakonec vživi v nov položaj in si uredi razmere potrebne za življenje. Pravica do preživnine je strogo osebna pravica zakonca, zato ugasne s smrtjo zavezanca ali upravičenca. Če nekdanji zakonec pridobi premoženje oziroma svoje dohodke, s katerimi se lahko preživlja ali sklene novo zakonsko zvezo oziroma živi v zunajzakonski skupnosti ali registrirani istospolni partnerski skupnosti, preživninska pravica preneha. Zaradi gospodarske krize se je opazno razmahnil pojav neplačevanja preživnin. Preživninski upravičenec ima možnost, da izvrševanje preživninske obveznosti izsili z izvršilnim postopkom. Kadar preživninski zavezanec ne spoštuje izvršilnega naslova ter pride do kršitev pravic in obveznosti, se to smatra kot kaznivo dejanje neplačevanja preživnine. Področje preživnin v Evropski uniji ureja Uredba Sveta št. 4/2009, imenovana tudi »preživninska uredba«, katere cilj je zagotoviti učinkovito in hitro izterjavo preživnin v vseh članicah Evropske unije.
Ključne besede: nepreskrbljen zakonec, preživnina, razveza zakonske zveze, preživninska uredba
Objavljeno: 21.04.2016; Ogledov: 1737; Prenosov: 177
.pdf Celotno besedilo (1,57 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici