| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 35
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
PRENEHANJE POGODBE O ZAPOSLITVI NA PODLAGI SODBE SODIŠČA
Saša Drobnak, 2009, diplomsko delo

Opis: Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča je eden od načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi in je bil v slovensko pravo po vzoru nemškega prava vnesen leta 2003. Takšno prenehanje pogodbe o zaposlitvi je posebnost, saj predstavlja nasprotje načelu reintegracije delavca. V tem primeru prenehanja pogodbe o zaposlitvi, če sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevanja delovnega razmerja, lahko sodišče na predlog delavca ugotovi trajanje delovnega razmerja. Trajanje delovnega razmerja sodišče ugotovi najdalj do odločitve sodišča prve stopnje, nato prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter mu prizna ustrezno denarno odškodnino v višini največ 18 mesečnih plač delavca, izplačanih v zadnjih treh mesecih pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Omejitev odškodnine je bila v slovensko zakonodajo vnesena z novelo ZDR-A, pred tem je zakon določal, da se odškodnina določi po pravilih civilnega prava. Lahko pa sodišče enako ugotovi tudi ne glede na predlog delavca v primeru, če upoštevaje vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank, ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Sodišče določi dan prenehanja delovnega razmerja tudi v primeru, ko ena od pogodbenih strank izpodbija pogodbo o zaposlitvi in sodišče ugotovi, da je pogodba neveljavna. Delavec — tožnik lahko zahtevek do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje, brez privolitve delodajalca — toženca, spremeni tako, da zahteva, da sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, ker pa delavec ne želi nadaljevanja delovnega razmerja, ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdalj do odločitve sodišča prve stopnje, mu prizna delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja, ter odškodnino. Načeloma mora sodišče v skladu s procesnimi pravili odločati v mejah postavljenih zahtevkov. V primeru, ko sodišče kljub zahtevku delavca po reintegraciji ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče in razveže delovno razmerje, pa ne ravna v skladu s temi pravili. Problem v takšnem primeru predstavlja tudi določitev odškodnine, če delavec ni postavil zahtevka za določitev le te. Zakon je včasih določal, da se odškodnina določi po pravilih civilnega prava, kar je bila zelo ohlapna določba. Tako je zakonodajalec dopustil, da kriterije za določitev le te oblikuje sodna praksa. Po spremembi zakona še vedno niso določeni natančni kriteriji za določitev odškodnine, je pa določena njena najvišja višina. Bistvena razlika med nemško in slovensko ureditvijo navedenega instituta je ta, da mora biti v nemškem sistemu v primeru uporabe instituta vedno prisotna predpostavka, da ena od strank, bodisi delavec, bodisi delodajalec, meni, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. V slovenskem sistemu pa lahko sodišče o tem odloči samo, brez predloga strank.
Ključne besede: Prenehanje pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodbe sodišča, sodna razveza, odločanje brez predloga, odškodnina, tožbeni zahtevek, ugotovitev trajanja delovnega razmerja, konvencija MOD št. 158, prenehanje delovnega razmerja, nezakonita odpoved delodajalca.
Objavljeno: 15.12.2009; Ogledov: 4988; Prenosov: 792
.pdf Celotno besedilo (456,78 KB)

3.
DODELITEV OTROKA V PRIMERU RAZVEZE IZ VERSKIH RAZLOGOV
Marta Jarc, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi obravnavam razvezo zakonske zveze. Osredotočila sem se na specifično področje, in sicer, ko do razveze pride iz verskih razlogov. Dva posameznika se poročita, si ustvarita družino, nato pa se zgodi, da en zakonec spremeni svoje versko prepričanje. To lahko drugega zakonca zelo vznemiri. Stvari lahko pripelje celo tako daleč, da se razvežeta. Tu nastopi problem, v kateri veri se bo vzgajalo otroke. Zakonec, ki je sprejel novo vero, želi otroke vključiti v bogoslužja, drugi zakonec pa se s tem ne strinja. Morda celo zahteva skrbništvo nad otroki. Načeloma je odločitev o verski vzgoji otrok stvar staršev. Kadar pa se ne moreta sporazumeti o tej zadevi, mora vmes poseči sodišče. Tako so sodniki tisti, ki morajo odločiti o tem, kaj je najboljše za otroke, ali bo otrokom dvojna verska vzgoja škodovala. Praksa je pokazala, da dvojna verska vzgoja otrokom ne škodi. Otrok namreč tako dobi možnost, da se seznani z dvema religijama in se na koncu sam odloči, kateri bo pripadal, če sploh kateri. Sodišče poseže tudi takrat, če ugotovi, da je otrok zaradi novega verskega prepričanja starša ogrožen. V naši Ustavi je določeno, da imajo starši pravico, v skladu s svojim prepričanjem, otrokom zagotavljati versko in moralno vzgojo. Usmerjanje otrok glede verske in moralne vzgoje mora biti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svobodo vesti, verske in druge opredelitve ter prepričanja. To pravico pa najdemo tudi v mednarodnih konvencijah: Evropski konvenciji o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, Konvenciji Združenih narodov o otrokovih pravicah.
Ključne besede: Zakonska zveza, razveza zakonske zveze iz verskih razlogov, dobro otroka, verska vzgoja otroka, Jehovove priče, religija
Objavljeno: 14.01.2010; Ogledov: 2148; Prenosov: 231 
(1 glas)
.pdf Celotno besedilo (433,48 KB)

4.
UREJANJE DRUŽINSKOPRAVNIH RAZMERIJ PO SMRTI
Saša Zagomilšek, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je problematika družinskopravnih razmerij po smrti obravnavana v sedmih poglavjih. V zakonskem pravu se problemi pojavljajo v zvezi z razveljavitvijo oziroma razvezo zakonske zveze po smrti enega zakonca, posledice pa so vidne na področju dedovanja, tako zakonitega kot oporočnega. Tudi otroško pravo je soočeno s številnimi dilemami v zvezi z družinskopravnimi instituti priznanja očetovstva, ugotovitve očetovstva in izpodbijanja očetovstva po smrti ali očeta ali otroka. Vse te težave se pojavljajo že vrsto desetletij in večinoma jih ureja Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Nekaj povsem novega pa so vprašanja glede oploditve z biomedicinsko pomočjo. Z razvojem reprodukcijske tehnike je možna zunajtelesna oploditev, celo zamrznitev jajčnih oziroma semenskih celic ali zarodkov. Vprašanje, ki je zame bistvenega pomena je, ali je tudi pravno dovoljeno vse, kar zmore medicina. Zadnje izmed sedmih poglavij bo namenjeno posthumnim postopkom oploditve z biomedicinsko pomočjo. Vso problematiko bom obravnavala v luči sodnih odločb slovenskih in tujih sodišč ter Sodišča Evropskih skupnosti.
Ključne besede: družinsko pravo, smrt, razveljavitev zakonske zveze, razveza zakonske zveze, dedovanje, priznanje očetovstva, ugotovitev očetovstva, izpodbijanje očetovstva, postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo
Objavljeno: 13.01.2010; Ogledov: 2566; Prenosov: 436
.pdf Celotno besedilo (397,24 KB)

5.
NEKATERI ZGODOVINSKI, PRAVNI, RELIGIOZNI TER SOCIOLOŠKI VIDIKI ZAKONSKE ZVEZE IN RAZVEZE
Brigita Cug, 2010, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo analizira in opisuje nekatere zgodovinske, pravne, religiozne in sociološke vidike zakonske zveze in razveze. V vsakem vidiku sta hkrati vključeni tako zakonska zveza kot razveza. Omenjeni vidiki zajemajo temeljne pojme in spoznanja, vezana na sledeča področja: zgodovinski vidik: pravna zgodovina razvoja zakonske zveze skozi posamezna obdobja, razvoj zakonskega prava od kraljevine SHS vse do Republike Slovenije ter kratka zgodovina razveze starih civilizacij; pravni vidik: pojem in načela zakonskega prava; pogoji za sklenitev in veljavnost zakonske zveze; namen, oblike, pristojnost in postopek za sklenitev zakonske zveze; neveljavnost zakonske zveze in njene oblike ter pravne posledice zakonske zveze; razveza zakonske zveze; razdelitev razveznih razlogov; določila zakonskih sporov v Republiki Sloveniji, ravni razveznega procesa, svetovalni razgovor in mediacija; religiozni vidik: zakonsko pravo Katoliške cerkve; krščanski zakon in priprava nanj, zakonska privolitev in njene hibe; zakonski zadržki in njihova razdelitev; poveljavljanje zakona; pomen zakonske zveze in družine z vidika Katoliške cerkve za celotno družbo; odnos nekaterih cerkva in religij do razveze; sociološki vidik: poroka in zakon danes, pravice v zakonu, miti v zakonu, razlogi za zakon, institucionalni in medosebni vidik zakona ter njegove klasifikacije; ljudje, ki niso sposobni za zakon; odnosi po poroki z razširjeno družino; smernice za uspešen zakon; pomen in vloga zakonske zveze in razveze nekoč in danes; dogajanje pred in med razvezo pri partnerjih in otrocih. Ob koncu sta hkrati predstavljena tako pravni kot sociološki vidik glede posledic zakonske zveze na družino. Znotraj tega so opisane pravne posledice razveze zakonske zveze tako med obema partnerjema kakor v razmerju staršev do otrok in tudi življenje bivših zakoncev ter otrok po razvezi. Delo je teoretično, s poudarkom na primerjavi navedenih vidikov.
Ključne besede: zakonska zveza, razveza, družina, otrok, roditeljska pravica, RKC, država, slovenska postmoderna družba, zgodovinski, pravni, religiozni in sociološki vidiki zakonske zveze in posledice njenega prenehanja.
Objavljeno: 14.10.2010; Ogledov: 4198; Prenosov: 714
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

6.
LOČITEV IN VPLIV LOČITVE NA OTROKA
Nataša Zorko, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo podrobneje analizirali načine in posebnosti razveze zakonske zveze skozi zgodovino. V nadaljevanju smo pozornost namenili ženski, njeni vlogi in pomenu v posameznih zgodovinskih obdobjih. Ženske so namreč veliko kasneje kot moški pridobivale nove vloge, položaje in zlasti pravice do dela zunaj doma, pravice do šolanja in s tem do izobrazbe. Zdi se, kot da v celotnem obdobju, ki smo ga predelali, ženska ni počela drugega, kot rojevala ter skrbela za družino in moža. V nadaljevanju smo predstavili pravne vidike razveze, prikazali in primerjali novejše statistične podatke o razvezah v Sloveniji in Evropski uniji, katere članica je tudi Slovenija. V empiričnem delu smo predstavili in analizirali delo in vlogo centra za socialno delo in njegovih strokovnih delavcev, specializiranih prav za področje razvez. Z njimi smo v ta namen opravili intervjuje, ki smo jih predstavili v zaključnem delu diplomske naloge.
Ključne besede: razveza, ženska, zgodovina, pravo, svetovalna služba.
Objavljeno: 07.01.2011; Ogledov: 3384; Prenosov: 584
.pdf Celotno besedilo (984,08 KB)

7.
RAZVEZA STARŠEV KOT OBLIKA PSIHIČNEGA NASILJA NAD OTROKI
Andreja Kozel, 2010, diplomsko delo

Opis: Razveza zakonskih ali zunaj zakonskih partnerjev (v nadaljevanju razveza partnerjev) dandanes ni več redkost. Statistični podatki kažejo, da v Sloveniji razpade vsaka tretja zakonska zveza. Razveza partnerjev je lahko stresna tako za starša kot tudi za otroka. Otroci ob razvezi staršev trpijo, zato morajo starši otrokom prenesti novico s čim večjo občutljivostjo, tako da bo za otroka to čim manj boleče. Otroci se pogosto čutijo krive za razvezo staršev, zato morajo starši glede na otrokovo starost primerno oblikovat pogovor, ki bo otroku dal občutek, da razveza nikakor ni njegova krivda. Seveda se otroci na novico o razvezi različno odzovejo. Na to vpliva njihova starost, okolje in okoliščine, v katerih odraščajo, otrokov karakter in pa seveda tudi starši. Pri razvezi partnerjev je zelo pomembno, da skušata starša zgladiti nesporazume in se ne prepirata v otrokovi navzočnosti. Vendar pa starši prepogosto ob razvezi pozabijo na otrokove potrebe in postavijo svoje potrebe pred njegove. Tako se lahko med staršema vname boj za skrbništvo nad otrokom. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) določa, da se morata starša sama sporazumeti, pri kom bo otrok živel. Če se o tem ne moreta sporazumeti sama, odloči o tem sodišče. Prav tako mora sodišče upoštevati mnenje otroka, starega nad 15 let in ki je dovolj razsoden, da sam pove, pri katerem od staršev ali tretji osebi želi živeti. Razveza partnerjev je za otroka lahko psihično zelo naporna, kar vpliva na njegov uspeh v šoli, na njegovo samozavest in samopodobo, lahko zaide v slabo družbo, se vda drogi in ne nazadnje lahko razveza staršev vpliva tudi na kasnejše slabše zdravstveno stanje. Starši se ne zavedajo, da nad otrokom izvajajo psihično nasilje s tem, ko otroci nemo opazujejo in poslušajo prepire staršev, tudi prepire glede skrbništva. Premalo se zavedajo, da je že sama razveza brez prepiranja za otroka naporna in stresna. Otrok nenadoma ostane brez enega od staršev, zgodi se lahko, da se mora privaditi na novo okolje, novo šolo, pridobiti mora nove prijatelje, kar je v otroških letih, ki bi morala biti brezskrbna in polne otroških vragolij, zelo naporno in stresno.
Ključne besede: družina, razveza partnerjev, psihično nasilje, pravice otrok, otrok, otrokova korist
Objavljeno: 29.10.2010; Ogledov: 4673; Prenosov: 367
.pdf Celotno besedilo (421,00 KB)

8.
VPLIV RAZVEZE IN LOČITVE STARŠEV NA OTROKA
Denis Verdel, 2011, diplomsko delo

Opis: Problem za otroka v procesu ločitve ali razveze staršev je, da se starši premalo zavedajo posledic, ki jih lahko razveza ali ločitev pusti na otroku. Starša imata v procesu razvezovanja in ločevanja veliko problemov, nesoglasij in tako nemalokrat enostavno »pozabita« na otroka. Otrok sam pa zaradi strahu in doživljanja negotovosti vso dogajanje zelo podrobno spremlja, čeprav ga ne razume in še manj sprejema. V diplomskem delu smo predstavili in analizirali doživljanje procesa ločitve in možne odzive otroka na ločitev staršev. Predstavili smo tudi različne pristope in načine pomoči medicinske sestre otroku v tem, zanj izredno napornem in zahtevnem obdobju. Metodologija raziskovanja. V raziskavi smo uporabili kvantitativno metodologijo raziskovanja z uporabo delno strukturiranega vprašalnika. Raziskavo smo izvedli v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor na Kliniki za pediatrijo. Anketni vprašalnik je sestavljen iz enaindvajsetih vprašanj od katerih je devetnajst vprašanj zaprtega tipa in dva vprašanja polodprtega tipa. V raziskavi je sodelovalo petdeset oseb negovalnega tima. Raziskava je bila izvedena v mesecu februarju 2011. Rezultati. Iz rezultatov ankete je razvidno, da medicinskim sestram primanjkuje znanje za pomoč otroku, katerega starša se ločujeta in se niti ne smatrajo za osebo, ki lahko nudi pomoč takšnemu otroku. So pa podatki ankete pokazali, da se je že 90% negovalnega osebja na Kliniki za pediatrijo, Univerzitetnega kliničnega centra Maribor srečalo z otrokom, katerega starša sta bila v ločitvenem postopku. Sklep. Iz raziskave je razvidno, da lahko medicinske sestre takšnemu otroku pomagajo s pogovorom, poslušanjem in opogumljanjem. Ne morejo pa dajati nasvetov staršem ali otroku, saj za to nimajo dovolj znanja.
Ključne besede: Ključne besede: ločitev, razveza, otrok, pomoč, odziv, starši, posledice.
Objavljeno: 12.05.2011; Ogledov: 4324; Prenosov: 840
.pdf Celotno besedilo (645,03 KB)

9.
INSTITUT SODNE RAZVEZE POGODBE O ZAPOSLITVI
Simon Dolenšek, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK Namen diplomskega dela je predstaviti institut sodne razveze pogodbe o zaposlitvi, kot enega izmed načinov prenehanja pogodbe o zaposlitvi. Institut sodne razveze predstavlja odmik od splošno uveljavljenega načela varstva zaposlitve in reintegracije delavca v primeru, ko sodišče ugotovi nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca. Najpomembnejši mednarodni pravni akt, ki ureja institut sodne razveze, je Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca. Omenjeni zavezujoči dokument v primeru ugotovljene neutemeljene odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca primarno določa vrnitev delavca na delo. Kadar vrnitev na delo ni mogoča ali primerna, pa konvencija določa delavcu izplačilo ustreznega nadomestila ali kakšnega drugega ustreznega prejemka, kot oddolžitve za izgubo zaposlitve. Pri vpeljavi instituta slovenski pravni sistem se je zakonodajalec v pretežni meri oprl na nemško pravno ureditev. V skladu s slovensko delovno-pravno zakonodajo lahko sodišče v primeru ugotovljene nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi le-to razveže, bodisi na predlog delavca bodisi samo po lastni presoji, če upoštevaje vse okoliščine in interes obeh pogodbenih strank ugotovi, da nadaljevanje delovnega razmerja ne bi bilo več mogoče. Sodišče določi dan prenehanja delovnega razmerja tudi v primeru, ko ena od pogodbenih strank izpodbija pogodbo o zaposlitvi in sodišče ugotovi, da je pogodba neveljavna. Odškodnina, kot vrsta nadomestila za vrnitev delavca na delo, je vezana na plačo delavca. Glavne kriterije za odmero njene višine je izoblikovala sodna praksa. Primerjalno gledano je bistvena razlika med nemško, hrvaško ter slovensko pravno ureditvijo v tem, da le slovenska zakonodaja ureja možnost sodne razveze pogodbe o zaposlitvi po uradni dolžnosti. V nemškem in hrvaškem pravnem sistemu sodišče takšnega pooblastila nima, temveč lahko razveže pogodbo o zaposlitvi le na predlog delavca ali delodajalca.
Ključne besede: Ključne besede: Sodna razveza pogodbe o zaposlitvi, nezakonita odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, ugotovitev trajanja delovnega razmerja, odškodnina namesto vrnitve na delo, prenehanje delovnega razmerja, odločanje ne glede na predlog delavca.
Objavljeno: 04.04.2012; Ogledov: 3036; Prenosov: 249
.pdf Celotno besedilo (476,94 KB)

10.
Vloga centra za socialno delo pri razvezi zakonske zveze
Sonja Bigec, 2012, diplomsko delo

Opis: Družina uživa posebno varstvo predvsem zaradi koristi otrok in ravno zaradi uveljavitve teh je v zakonskih sporih, ko se hkrati odloča tudi o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter stikih s starši in otroci, določeno sodelovanje sodišča in centra za socialno delo. Center za socialno delo v tem postopku nastopa v večih vlogah. Prva obsega opravo svetovalnega razgovora in ima namen predvsem strokovno svetovati in pomagati pri urejanju odnosov med člani družine. Strokovni sodelavec si mora prizadevati, da zakonca uredita medsebojna razmerja do skupnih otrok. Pomembno je predvsem njuno prostovoljno prizadevanje, da najdeta sporazumno rešitev. Tudi če se ne doseže ustreznega sporazuma, lahko strokovni delavec pridobi številne podatke o zakoncih in njunih odnosih do skupnih otrok, kar je podlaga za nadaljnjo postopanje centra za socialno delo. Naslednja naloga je priprava mnenja ali je s sporazumom zakoncev poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje skupnih otrok ter za stike med otroki in staršema v skladu s koristjo otrok. V mnenju strokovni delavec navede vsa relevantna dejstva in ugotovitve o obeh starših, kar omogoča sodišču, da zve za okoliščine, ki bodo usmerjale nadaljnjo aktivnost. Glede teh mnenj se v praksi pojavljajo polemike in različna stališča glede njihove ustreznosti. Kljub temu, da so ta mnenja pomembna, sodišče na njih ni vezano, saj je na koncu sodišče tisto, ki odloči o ustreznosti sporazuma staršev oziroma komu se otroci zaupajo v varstvo. V sklop nalog spada tudi pridobitev otrokove izjave, pri katerem od staršev otrok želi živeti, kar center za socialno delo upošteva že pri pripravi mnenja. V diplomskem delu sprva predstavim razvezo zakonske zveze, nato se osredotočim na opredelitev vloge centra za socialno delo pri razvezi zakonske zveze, kjer podrobneje opišem opravo svetovalnega razgovora in pomen mnenja centra za socialno delo pri odločanju o vzgoji, varstvu in preživljanju otrok ter stikih, ugotovitve pa podprem z poročilom, ki sem ga sestavila na podlagi obiska centra za socialno delo Ptuj.
Ključne besede: razveza zakonske zveze, center za socialno delo, koristi otrok, svetovalni razgovor, mnenje pri odločanju o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter stikih
Objavljeno: 11.01.2013; Ogledov: 3264; Prenosov: 757
.pdf Celotno besedilo (622,78 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici