| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vloga členkov v oddajah informativnega in razvedrilnega programa javne televizije ter izbranih komercialnih televizij : magistrsko delo
Karin Jureš, 2023, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo preučuje rabo in vlogo členkov v dvajsetih TV-oddajah informativnega in razvedrilnega programa javne in komercialnih televizij. Členek je nemalokrat spregledana pomožna stavčna sestavina, ki čustveno in pomensko dopolnjuje stavke in povedi, vzpostavlja zvezo s sobesedilom ter tako odigra precej pomembno vlogo zlasti v prosto in spontano govorjenih besedilih. Kot temeljno teoretično izhodišče smo uporabili Slovar slovenskih členkov (2014) avtorice Andreje Žele, na osnovi pomenskih razlag v slednjem pa smo analizirali pomene ter vloge členkov v krajših izsekih izbranih epizod oddaj, ki so se javno predvajale maja 2022. Želeli smo dokazati, da so členki v oddajah razvedrilnega programa, za katerega so značilni spontani govor (in pogovor), vzpostavljanje stika s sogovorci, sogovorkami, ustvarjanje sproščenega vzdušja, morebitna prisotnost treme pri gostih, gostjah in namenska prilagoditev jezika v »živo ljudsko govorico«, pogosteje rabljeni kot v oddajah informativnega programa, v katerih govorci, govorke besedila večinoma berejo. Ugotovili smo, da v oddajah informativnega programa prevladujejo členki v povezovalni vlogi, saj ti skrbijo za kohezijo in koherenco besedila, v oddajah razvedrilnega programa pa prevladujejo členki v naklonski vlogi, saj ti modificirajo stavčne strukture in zaznamujejo čustveno reakcijo govorca, govorke. Posvetili smo se tudi preučevanju členkov, ki opravljajo vlogo diskurznih označevalcev, pri čemer smo ugotovili, da ti predstavljajo kar petino vseh uporabljenih členkov v govorih nepoklicnih govorcev, nepoklicnih govork v oddajah razvedrilnega programa.
Ključne besede: členek, vloga členka, funkcijska beseda, naklonska in povezovalna vloga členkov, diskurzni označevalec, televizijska oddaja, informativni program, razvedrilni program
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 627; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (10,35 MB)

2.
Vpliv novih formatov in žanrskih pristopov na oblikovanje razvedrilnega programa
Neja Jerant, 2017, magistrsko delo

Opis: Eno izmed temeljnih poslanstev televizije je, da zabava. To poslanstvo je tako del vsakdanje televizije, ki vključuje množico žanrov in medijskih platform. Televizija svojo nalogo opravlja s pomočjo razvedrilnih oddaj, vedno pogosteje pa v programske sheme vključuje svetovno prepoznavne televizijske formate. Te lahko pri nas spremljamo tako na javni televiziji kot tudi na komercialnih televizijah. Programi javne televizije se od komercialnih razlikujejo predvsem po tem, da so javni zapriseženi standardom kakovosti: »Ravnotežje med kvalitetnimi in kvantitetnimi prednostmi je nova naloga javnega servisa« (Žilič Fišer, 2007: 51). S prihodom komercialnih televizij se je konkurenca javni televiziji povečevala, sposobnost zabavati pa je postala ključna pri pridobivanju oz. ohranjanju gledalcev. Magistrsko delo predstavlja vpogled v oddaje razvedrilnega programa, ki so bile v zadnjih desetih letih predvajane v soboto ali nedeljo ob osmih zvečer. Gre za za t. i. prime time oddaje, to so oddaje, ki so umeščene v najbolj gledani termin in tako podvržene največji pozornosti ljudi, ki iščejo razvedrilo. V magistrskem delu uredniki pojasnijo svoje odločitve o ustvarjanju avtorske oddaje po eni strani ter nakupa licenčnega formata po drugi ter morebitne vzporednice med enimi in drugimi, ki vplivajo na proces ustvarjanja razvedrilnega programa.
Ključne besede: javna televizija, razvedrilni program, televizijski formati, televizijski žanri, prime time oddaje
Objavljeno v DKUM: 06.10.2017; Ogledov: 1339; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

Iskanje izvedeno v 0.07 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici