| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
VPLIV PREDZNANJA NA ZAČETNO BRANJE IN PISANJE
Tadeja Forjan, 2009, diplomsko delo

Opis: Otroci se, z uvedbo devetletne osnovne šole, že precej zgodaj seznanijo z opismenjevanjem. V šoli razvijajo vse štiri komunikacijske sposobnosti, to so poslušanje, govorjenje, branje in pisanje, ki sem jih opisala v svojem teoretičnem delu. V prvem razredu predvsem poslušajo in govorijo, začnejo pa že raziskovati in spoznavati možnosti pisnega sporazumevanja. Učenci so med seboj zelo različni in od intelektualnih sposobnosti, motivacije in še mnogo drugih dejavnikov je odvisno, s kakšnim predznanjem vstopijo v drugi razred, kjer se začne sistematično opismenjevanje. Učiteljevo poznavanje učenčevega predznanja je pomembno, saj lahko tako individualizira pouk in spremlja napredek vsakega posameznika. V svojem empiričnem delu sem preverila predznanje učencev dveh drugih razredov na začetku šolskega leta in njihov napredek po nekaj mesecih. Individualni napredek učencev sem preverila s pisanjem po nareku in branjem neumetnostnega besedila z razumevanjem. Rezultate preverjanja predznanja, klasifikacije napak nareka in razumevanja prebranega besedila sem prikazala v tabelah. Obravnavala sem dva razreda, ki se bistveno ne razlikujeta, saj v obeh učitelja uporabljata analitično-sintetično metodo opismenjevanja. Kljub temu sem želela ugotoviti, če se razreda med sabo razlikujeta, zato sem na koncu z grafi prikazala še primerjavo med a in b razredom.
Ključne besede: opismenjevanje, predznanje, branje, razumevanje prebranega, pisanje, narek
Objavljeno: 01.10.2009; Ogledov: 2663; Prenosov: 409
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

2.
NAPREDEK UČENCEV V RAZUMEVANJU BISTVENIH PODATKOV PRI BRANJU NEUMETNOSTNEGA BESEDILA V TRETJEM RAZREDU
Martina Kučej, 2011, diplomsko delo

Opis: Branje in razumevanje besedila je ena izmed temeljnih vsebin pouka v osnovni šoli. Znati brati, še ne pomeni nujno prebrano tudi razumeti. Za razumevanje prebranega potrebujemo veliko več kot dekodiranje ali prepoznavanje tiskanih oziroma pisanih simbolov – črk, besed ali besednih skupin. Pomembno je, da bo bralec za črpanje potrebnih informacij iz besedila porabil čim manj bralne energije in časa. Za učinkovito branje oziroma učenje je torej potrebno tudi poznavanje učinkovitih bralnih strategij, ki bralcu omogočajo laţjo zapomnitev ter uporabo novih informacij. Med pomembnejše strategije v šoli uvrščamo makrostrukturne strategije, ki so usmerjene v predelavo bistva, glavnih misli v besedilu, in mikrostrukturne strategije, ki so usmerjene v predelavo podrobnosti. Med pomembne aktivnosti pri uporabi številnih strategij spada tudi označevanje oziroma podčrtovanje gradiv, še posebej bistvenih informacij. Učenci pri podčrtovanju uporabljajo različne pristope. Nekateri podčrtujejo zelo malo, drugi preveč in spet tretji podčrtujejo načrtno in sistematično. Učence dobro izurimo v določanju bistvenih in ključnih besed ter seznanimo z uporabo pojmovne mape. To je metoda, s katero lahko aktiviramo bralčevo predznanje in pridobimo novo znanje iz prebranega besedila. V svojem empiričnem delu sem preverila predznanje učencev dveh različnih tretjih razredov pred branjem neumetnostnega besedila. S podčrtovanjem bistvenih podatkov prebranega neumetnostnega besedila sem proučevala učenčevo razumevanje prebranega in s tem, koliko so si zapomnili vsebino. V obdobju štirih mesecev sem z učenci eksperimentalnega razreda obravnavala in utrjevala različna neumetnostna besedila z namenom, da bi bolje znali izluščiti bistvene podatke iz besedila in posledično s tem tudi bolje razumeli prebrano besedilo, kot učenci kontrolnega razreda, kjer poudarka na tem ni bilo.
Ključne besede: Predznanje, bralne učne strategije, podčrtovanje bistvenih podatkov, razumevanje prebranega, pojmovna mapa.
Objavljeno: 21.12.2011; Ogledov: 3657; Prenosov: 373
.pdf Celotno besedilo (2,22 MB)

3.
BRALNA PISMENOST ROMOV V MATERNEM IN SLOVENSKEM KNJIŽNEM JEZIKU
Sonja Gjerkeš Ščančar, 2016, magistrsko delo

Opis: Branje je dejavnost, ki se je učenci večinoma veselijo. Dobro usvojena bralna tehnika je potrebna za bralno razumevanje. Bralna pismenost je ključni dejavnik učne uspešnosti. Učna uspešnost posameznika določa in omogoča višjo izobrazbo, boljši socialni položaj in večje zaposlitvene možnosti. Otroci, ki prihajajo iz socialno manj spodbudnega okolja se že od svojega otroštva naprej spoprijemajo z manj spodbudnimi okoliščinami, ki jim onemogočajo boljše pogoje za napredovanje. V to skupino sodijo tudi Romi, ki v večinoma prihajajo iz socialno manj spodbudnega okolja. V družinah je visoka brezposelnost in njihov uspeh je odvisen od kvalitetnega dela v šoli. V magistrskem delu smo preverjali bralno pismenost romskih učencev v njihovem maternem jeziku, ki se ga učijo od rojstva naprej in je v domačem okolju jezik sporazumevanja ter učnem jeziku slovenščini. Raziskava bralne pismenosti je bila narejena v Prekmurju na vzorcu romskih učencev, ki so v šolskem letu 2014/2015 obiskovali 3. razred osnovne šole.
Ključne besede: bralne sposobnosti, bralna pismenost, razumevanje prebranega, Romi, učne težave, manj spodbudno okolje
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 429; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (8,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.1 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici