| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Povezovalno starševstvo: Kako po zdravi pameti vzgajati in razumeti otroka
Suzana Babič, 2009, diplomsko delo

Opis: Povezovalno starševstvo je način starševstva in vzgoje, kjer starši otrokom namenijo svoj čas, z njimi delijo občutja in se pogovarjajo. Predstavlja orodje za povezovanje, za vzajemno delovanje z otrokom ter za lažjo vzpostavitev pristnega stika. Povezovalno starševstvo pomeni predvsem, da starši znajo prisluhniti potrebam otroka, ga razumeti in se temu ustrezno tudi odzivati. Pomeni bližino staršev od trenutka otrokovega rojstva naprej. V prvih letih otrokovega življenja k povezanosti med staršem in otrokom pripomorejo dojenje, nošenje otroka, odziv na dojenčkov jok, skupno spanje, ravnovesje in meje ter ignoriranje dobronamernih nasvetov. Povezovalno starševstvo je torej pomembno tako za otroke kot tudi za starše.
Ključne besede: povezovalno starševstvo, vzgoja, stik, razumevanje otrok, komunikacija, otrokove potrebe
Objavljeno: 25.02.2009; Ogledov: 3401; Prenosov: 454
.pdf Celotno besedilo (896,67 KB)

2.
KOMPETENTNOST VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK NA PODROČJU INFORMACIJSKO KOMUNIKACIJSKE TEHNOLOGIJE
Štefania Takač, 2010, diplomsko delo

Opis: Danes si življenja brez medijev tako rekoč ne moremo več zamišljati. Mediji nas spremljajo na vsakem koraku. S tiskanimi mediji se srečajo otroci že v predšolskem obdobju, četudi sami se ne obvladajo branja in pisanja. Tudi z radiem in drugimi avdio-mediji, kot so kasetofoni in CD-predvajalniki, se predšolski otroci pogosto srečujejo. Od vpliva, zgleda in prenašanja znanja odraslih je namreč odvisno, kako se bodo otroci vključevali v svet medijev, kako bo potekalo njihovo medijsko opismenjevanje. Namen diplomskega dela je proučiti razumevanje in prisotnost informacijsko — komunikacijske tehnologije pri delu s predšolskimi otroki, kompetentnost vzgojiteljev predšolskih otrok na področju informacijsko — komunikacijske tehnologije. Zanima nas tudi , ali ima vzgojitelj predšolskih otrok v svojem poklicnem šolanju dovolj možnosti za pridobitev kompetenc za uspešno delo z informacijsko — komunikacijsko tehnologijo in njeno nadaljnjo uporabo; ter kako vzgojitelji predšolskih otrok svoje znanje na področju informacijsko — komunikacijske tehnologije vključujejo v vzgojno delo. Izvedba diplomskega dela je razdeljena na tri dele. V prvem delu bomo predstavili teoretična izhodišča. V drugem, empiričnem delu, sledi metodologija dela, kjer bomo predstavili hipoteze. V zadnjem delu pa sledi interpretacija rezultatov, dobljenih s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga posredovali naključno izbranim vrtcem.
Ključne besede: IKT, IKT kompetenca, digitalni mediji, avdio-medijske dejavnosti v vrtcu, medijska pismenost, zgodovina razvoja IKT, IKT v izobraževanju, otrok in mediji, razumevanje in prisotnost IKT pri delu s predšolskimi otroki, IKT kompetentnost vzgojiteljev predšolskih otrok.
Objavljeno: 18.05.2010; Ogledov: 3168; Prenosov: 646
.pdf Celotno besedilo (3,12 MB)

3.
OTROKOVO RAZUMEVANJE SOCIALNIH VRLIN
Maša Draksler, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga Otrokovo razumevanje socialnih vrlin, se dotika predvsem normativne etike in sicer natančneje, ene izmed strategij normativne etike – etike vrlin. V teoretičnem delu smo natančneje opredelili ter predstavili problematiko vrlin in različne poglede nanje, dotaknili smo se moralne vzgoje in teorij, ki se je tičejo ter nekaj besed namenili tudi različnim nivojem moralnega presojanja. Različne poglede na vrline smo predstavili s strani treh velikih filozofov – Sokrata, Platona in Aristotela. Pojasnili pa smo tudi vrline, ki smo jih uporabili pri empirični raziskavi. V empiričnem delu diplomske naloge pa smo se osredotočili na empirično raziskavo o tem, kako predšolski otroci razumejo, prepoznajo in dojemajo pet različnih vrlin, ki smo jih izbrali na podlagi intervjujev z njimi. Te vrline so prijateljstvo, pogum, potrpežljivost, dobrota in delavnost. Namen diplomskega dela je bil, da smo na osnovi poglobljene študije etike vrlin izvedli empirično raziskavo z otroci in ugotovili kaj otrokom predstavlja in vključuje pomen določene vrline, kako to vrlino razumejo in kaj pri otrocih zajema. V okviru diplomske naloge smo uporabili tako teoretične kot empirične metode raziskovanja, saj je sestavljena iz teoretičnega in empiričnega dela. Najpomembnejša ugotovitev našega diplomskega dela je, da tudi predšolski otroci že kognitivno razumevajo in dojemajo vrline ter v veliki meri že razumejo, kaj pomeni ravnanje oziroma delovanje v skladu z njimi. Otroci v predšolskem obdobju delujejo predvsem na podlagi konkretnih izkušenj. Vendar v skladu z vrlinami najpogosteje delujejo predvsem zato, da se izognejo neodobravanju s strani odraslih, torej iz avtoritete in spoštovanja ter jih šele kasneje ponotranjijo in osmislijo. Vrline, ki so del nas oziroma našega značaja, pripomorejo k regulaciji socialnih odnosov in posamezniku nudijo orientacijo za delovanje v družbi.
Ključne besede: etika, etika vrlin, morala, moralna vzgoja, teorije moralne vzgoje, moralno presojanje, vrline, Sokrat, Platon, Aristotel, otrok, predšolski otrok, prijateljstvo, potrpežljivost, delavnost, dobro, dobrota, pogum, otrokovo razumevanje vrlin.
Objavljeno: 10.10.2012; Ogledov: 2303; Prenosov: 393
.pdf Celotno besedilo (2,12 MB)

4.
KOMPETENCE VZGOJITELJEV ZA OBRAVNAVO TEMATIKE O SMRTI
Barbara Vajdl, 2017, diplomsko delo

Opis: Večina izmed nas se je v svojem življenju že srečala s smrtjo. Bodisi nam je umrla ljuba oseba bodisi hišni ljubljenček. Takrat smo šli skozi faze žalovanja in se morebiti spopadli tudi s tem, kako smrt razložiti (predšolskemu) otroku. Mu povedati o smrti resnico ali se vprašanju izogniti? Ali pa pogovor preusmeriti na drugo temo, saj so še premajhni, da bi razumeli, kaj je smrt. O tem bo govora v diplomskem delu, ki je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je opredeljen pojem kompetence ter katere vrste kompetenc poznamo. Sledijo različne tabu teme, ki se pojavljajo v predšolskem obdobju. Še posebej je kot tabu tema izpostavljena smrt. Opredeljeni sta tudi izguba in žalovanje, odzivi otrok na smrt, razumevanje in sprejemanje smrti ter smrt staršev, starih staršev, sorojencev, vrstnikov in hišnih ljubljenčkov. Na koncu je še poudarjena vloga vzgojiteljev pri otrocih glede obravnave teme smrti. V okviru empiričnega dela je bila izvedena in predstavljena raziskava o tem, kako kompetentni se počutijo vzgojitelji za prepoznavanje in obravnavo teme smrti, ali so se s temo smrti že srečali pri svojem delu ter ali jo pri svojem delu obravnavajo ali ne. V raziskavo je bilo vključenih 100 vzgojiteljev mestnih in podeželskih vrtcev po Sloveniji. Zbrani podatki, pridobljeni z anketnimi vprašalniki, so bili obdelani s programom za statistično obdelavo podatkov imenovanim SPSS. Pri raziskavi nas je zanimalo ali so se vzgojitelji že soočili s temo smrti pri svojem delu in kako so se odzvali, kako kompetentne se počutijo za obravnavo te tematike, ali so se v času svoje zaposlitve kdaj udeležili kakšnega izobraževanja na to temo in s katerimi primeri so se srečali pri svojem delu. Prišli smo do ugotovitve, da vzgojitelji nimajo dovolj kompetenc za obravnavo te tematike ter da so svojo kompetentnost na ocenjevalni lestvici označili med 2 in 4. Ugotovili smo tudi, da vzgojitelji v svojem vrtcu niso imeli organiziranega izobraževanja na temo smrt ter da tudi ne vedo ali se je možno po Sloveniji takih izobraževanj sploh udeležiti. Le peščica vzgojitelj je odgovorila, da v sklopu svojega dela smrt obravnavajo redno, drugi pa jo obravnavajo le, če nekdo umre ali pa po smrti vprašajo otroci.
Ključne besede: kompetence, literatura, predšolski otrok, razumevanje smrti, tabu tema, vloga vzgojitelja
Objavljeno: 19.07.2017; Ogledov: 315; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (1,27 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici