| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 1 / 1
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
UČINKI TEHNIK BRANJA NA RAZUMEVANJE PREBRANEGA V DRUGEM RAZREDU DEVETLETNE OSNOVNE ŠOLE
Nastja Škrabl, 2015, magistrsko delo

Opis: Branje je zagotovo beseda, s katero se vsak izmed nas srečuje dnevno. Verjetno pa se jih velika večina ne zaveda, kako močno je obstoj sveta odvisen od tega procesa. V procesu branja dekodiramo zapisane črke in jih prevajamo v zvočne jezikovne znake. Branje nas spremlja vedno in povsod. Mnogim otrokom je položeno že v zibelko, ko jih starši s svojim prebiranjem ponesejo v spanec ali jih razvedrijo z branjem čez dan. Nekateri se srečajo z njim, ko vstopijo v vrtec, spet drugi v šoli, nekateri so v stiku z branjem pri starih starših. Bolj kot so otroci v stiku z branjem, prej začutijo interes in voljo, da se na pot za prepoznavanjem črk podajo tudi sami. Ko otrok spozna željo po tej potrebi, lahko rečemo, da je to ustrezen čas za njegovo opismenjevanje. Učenje branja v šoli pa poteka celotno prvo vzgojno-izobraževalno obdobje. Vsi, ki otroka učimo opismenjevanja, bi se morali zavedati, da pa samo branje še ne pomeni velike pridobitve, kajti dejstvo je, da vsi ljudje beremo zato, ker želimo nekaj izvedeti, nekaj spoznati, se nekaj naučiti. Z branjem je torej povezana tudi bralna funkcija. Če želimo učitelji učence naučiti branja za vseživljenjsko učenje in doživljanje lepega ob literaturi, potem jih moramo naučiti branja z razumevanjem. Preden pa se lotimo te naloge, moramo doseči, da bodo vsi učenci obvladali tehniko branja, torej naučiti jih moramo, da ne bodo zamenjevali, izpuščali črk oz. glasov, da bodo tekoče brali besede v besednih zvezah in povedih, da bodo obvladali naglašenost ipd. Brati še zdaleč ne pomeni tega, da si znamo razložiti znake, ki so zapisani na papirju, da poznamo besede, ki so iz njih sestavljene, pač pa pomeni prebrano razumeti in ta razum uporabljati v različne namene. V teoretičnem delu magistrske naloge sem predstavila nekaj osnovnih informacij o branju, pismenosti, s poudarkom na bralnem opismenjevanju, bralnem pouku v osnovni šoli, teoriji o tehnikah in metodah branja, velik poudarek je tudi v poglavju razumevanja pri branju, nekaj besed sem namenila tudi teoriji o motivaciji in pa motnjam, ki se pojavljajo pri branju. Dosedanja praksa mi je prinesla veliko izkušenj, iz katerih sem se ogromno naučila. Med drugim je v meni vzbudila eno veliko vprašanje, ki sem ga imela željo in namen razvozlati. Zanimalo me je namreč, kje tišči vzrok tega, da učenci, ki že zelo tekoče berejo po branju zelo hitro pozabijo o čem je govorilo besedilo. V magistrski nalogi so povzeti zaključki mojih dvomov. V empiričnem delu sem raziskala učinke tehnik branja na razumevanje prebranega. Zato sem na petih mariborskih osnovnih šolah izvedla raziskavo, v kateri sem pridobila rezultate s področja tehnike branja (čas branja, pravilnost pri branju) in področja razumevanja prebranega na nižji in višji ravni. Zanimal me je tudi individualni napredek na posameznih področjih, napredek glede na spol in pa napredek glede na različne osnovne šole.
Ključne besede: branje, bralna pismenost, tehnike in metode branja, razumevanje branja na nižji ravni, razumevanje branja na višji ravni, motivacija, motnje branja.
Objavljeno: 13.10.2015; Ogledov: 1345; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici